okna, sita in viri
okna, sita in viri
okna, sita in viri
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
184 20. Načrtovanje sit z IIR<br />
1 − δ p , valovitost pa določa parameter valovitosti ε 2 .<br />
Ko so specifikacije želenega <strong>sita</strong> znane, ga aproksimiramo z izbrano metodo.<br />
Opisali bomo tri metode:<br />
1. postopek z razporejanjem polov <strong>in</strong> ničel<br />
2. postopek enakih impulznih odzivov<br />
3. postopek z bil<strong>in</strong>earno z-transformacijo<br />
Prvi postopek je primeren le za preprosta <strong>sita</strong>, ostala dva pa temeljita na transformaciji<br />
zveznih sit v enakovredna digitalna <strong>sita</strong>. Zato pri teh dveh postopkih<br />
načrtovanje naredimo v dveh fazah. V prvi načrtamo zvezno sito želenih<br />
lastnostih, v drugi pa ga pretvorimo v digitalno. Takoj povejmo, da pri tem<br />
več<strong>in</strong>oma uporabljamo bil<strong>in</strong>earno z transformacijo.<br />
Priljubljenost pretvarjanja zveznih sit v digitalna izhaja iz dejstva, da so<br />
postopki načrtovanja analognih sit dobro znani <strong>in</strong> izpolnjeni. Poleg tega pa<br />
med njimi <strong>in</strong> siti z IIR – za razliko s siti s FIR – obstaja transformacijska<br />
povezava.<br />
20.3 Postopek z razporejanjem polov <strong>in</strong> ničel<br />
Če postavimo ničlo v določeno točko Z -ravn<strong>in</strong>e, bo amplitudni odziv pri<br />
frekvenci, ki jo določa ta točka, enak nič. Po drugi strani pa postavitev pola<br />
v določeno točko Z -ravn<strong>in</strong>e povzroči greben v amplitudni karakteristiki pri<br />
frekvenci, ki jo določa ta točka (slika 20.2). Z njihovim postavljanjem bližje<br />
enotski krožnici višamo greben v frekvenčni karakteristiki.<br />
Pri razporejanju polov <strong>in</strong> ničel se moramo zavedati, da realne koeficiente<br />
<strong>sita</strong> dobimo le pri realnih ničlah <strong>in</strong> polih ali če so oboji v konjugirano kompleksnih<br />
parih. S primerno strategijo lahko s tem postopkom dobimo preprosta<br />
nizkopasovna ali pasovno prepustna <strong>sita</strong> 1 . V tem opisu se bomo zadovoljili<br />
le z dvema zgledoma načrtovanja po tem postopku.<br />
ZGLED 20.3.1 (Pasovno prepustno sito: postopek razporejanja polov <strong>in</strong> ničel)<br />
Določimo koeficiente <strong>sita</strong> z IIR, ki izpolni naslednje zahteve:<br />
1. popolna pridušitev signala pri frekvenci nič <strong>in</strong> 250 Hz<br />
2. sred<strong>in</strong>a prepustnega pasu je pri 125 Hz<br />
3. pasovna šir<strong>in</strong>a <strong>sita</strong> 10 Hz<br />
4. frekvenca vzorčenja je 500 Hz<br />
REŠITEV:<br />
Glede na zahteve <strong>sita</strong> morata biti ničli razporejeni na enotskem krogu pri<br />
1 Obširnejši opis strategije načrtovanja sit z IIR po tem postopku najdemo v [, Lynn <strong>in</strong><br />
Fuerst, 1989].<br />
šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040504
Change language