okna, sita in viri

166 19. Sita s FIR
sod). Če v tem primeru izberemo lihi r, ga funkcija remez poveča za ena 14 .
Če posebej ne navedemo, funkcija remez pri sodem r izračuna koeficiente
sita tip I, pri lihem r pa za tip II. Za tip III in IV moramo dopisati, ali je
sito diferenciator ali pa izvaja Hilbertovo transformacijo (tabela 19.8). Pri
Tabela 19.8
Vrste sit, osnovne lastnosti in sintaksa zapisa funkcije.
tip N r h[k] H( f = 0) H( f = 1) sintaksa ukaza
tip I lih sod pozitivno ni omejitev ni omejitev
tip II sod lih simetričen ni omejitev H(1) = 0
remez(n,f,a), remez(n,f,a,w), . . .
tip III lih sod negativno H(0) = 0 H(1) = 0 remez(n,f,a,’tip sita’),
tip IV sod lih simetričen H(0) = 0 ni omejitev remez(n,f,a,w,’tip sita’), . . .
’tip sita’ je lahko ali ’hilbert’ ali ’differentiator’.
optimalnih sitih lahko nastavimo tudi razmerja valovitosti med posameznimi
pasovi. Razmerja določajo uteži v vektorju w:
h = remez(r,f,a,w)
Dolžina w je enaka polovici dolžine f , tako določa natančno eno utež po
prepustnem oziroma zapornem frekvenčnem pasu.
ZGLED 19.6.3 (Sito z enakomerno valovitostjo)
Izračunajmo koeficiente pasovno prepustnega sita z enakomerno valovitostjo, katerega
frekvenčna karakteristika izpolni naslednje zahteve:
prepustni pas: 1000 – 1500 Hz dolžina sita: 41
širina prehodnega pasu: 500 Hz frekvenca vzorčenja: 10 kHz
valovitost prepustnega pasu:
0,1 dB
REŠITEV: Iz specifikacij sita sledi, da je zaporni frekvenčni pas med 0 in 500 Hz ter
med 2000 in 5000 HZ, prepustni pas pa med 1000 in 1500 Hz. Njihove normalizirane
mejne frekvence so:
f 0 = 0 f z1 = 500 /5000 =0,1 f p1 = 1000/5000 =0,2
f z2 = 1500/5000 =0,3 f p2 = 2000/5000 =0,4 f N = 1
zato je vektor normiranih frekvenc enak
f = [0 0.1 0.2 0.3 0.4 1]
14 Enako lastnost smo srečali pri okenskem postopku, kjer je taka omejitev veljala za visokopasovna
pasovno zaporna sita. Glej razdelek 19.1 na strani 123.
šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040504