okna, sita in viri

20.5 Bilinearna transformacija 195
ki jo lahko realiziramo na enega od načinov, ki smo jih opisali v poglavju
opis sistemov z diferencialnimi in diferenčnimi enačbami.
Frekvenčno karakteristiko lahko določimo z (), kjer upoštevamo transformirane
frekvence. Dobimo:
|H( jΩ c )| 2 =
H 2 0
1 + Ω/Ω c
, (20.35)
kjer imamo (2n − 1) ničel pri Ω = 0, ki odgovarjajo ničlam pri ω = 0. Prav
tako ima (2n − 1) ničel pri Ω = ∞, ki odgovarjajo ničlam pri ω N /2.
Predpostavimo, da je frekvenca vzorčenja natančno dvakrat večja od mejne
frekvence signala:
ω N = 2ω s , (20.36)
Ω = λ I
V tem primeru je prepustni pas določen z:
in zaporni pas z:
0 ω ω N
ω c
ω s
(20.37)
ω z1
ω N
ω ω N
1 / 2 . (20.38)
Nadalje, pripadajoča vrednost Ω je dobljena za definiranje pasov v Ω-območju:
prepustni pas: 0 Ω Ω c
zaporni pas: Ω z1 Ω Ω z2 ,
(20.39)
kjer so:
Ω c = tan π ω c
ω N
Ω z1 = tan π ω z1
ω N
(20.40a)
(20.40b)
Ω z2 = tan π ω z2
ω N
= ∞ . (20.40c)
Če izberemo frekvenco vzorčenja višjo od 2ω z2 , potem je zaporni pas sita
znotraj:
Ω z1 Ω Ω z2 , (20.41)
kjer namesto (20.40c) imamo
datoteka: signal_C
Ω z2 = tan π ω z2
ω N
≠ ∞ . (20.42)