31.12.2014 Views

okna, sita in viri

okna, sita in viri

okna, sita in viri

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

136 19. Sita s FIR<br />

1. Ker šir<strong>in</strong>a glavnega snopa vpliva na prehodni pas načrtovanega <strong>sita</strong>,<br />

vsa izboljšanja, ki jih pri načrtovanju sit pridobimo z uporabo nepravokotnih<br />

oken, plačamo z razširitvijo prehodnega pasu.<br />

2. Velikost izboljšav ni sorazmerna šir<strong>in</strong>i prehodnega pasu ampak od zapletenosti<br />

funkcije, ki opisuje okno. Tako je Hamm<strong>in</strong>govo okno uč<strong>in</strong>kovitejše<br />

kot Hann<strong>in</strong>govo okno.<br />

3. Pri nenastavljivih oknih sta valovitosti v prepustnem <strong>in</strong> zapornem enaki<br />

(δ p = δ z ). Ta omejitev v praksi vodi k nepotrebno majhni valovitosti<br />

v prepustnem pasu, ki jo pri želeni šir<strong>in</strong>i prehodnega pasu plačamo z<br />

velikim številom koeficientov <strong>sita</strong>.<br />

4. Nastavljiva <strong>okna</strong> so glede slabljenja zapornega pasu za razred uč<strong>in</strong>kovitejša<br />

od nenastavljivih oken. Manjša je tudi šir<strong>in</strong>a prehodnega pasu.<br />

To prednost dosegajo z zapleteno funkcijo, v kateri pa je na voljo parameter<br />

β, s katerim izberemo razmerje valovitosti v prepustnem <strong>in</strong> zapornem<br />

pasu. Ker s tem razmerjem vplivamo tudi na šir<strong>in</strong>o prehodnega<br />

pasu, pri načrtovanju običajno iščemo kompromis med valovitostjo v<br />

prehodnem pasu <strong>in</strong> šir<strong>in</strong>o prehodnega pasu.<br />

Danes, ko <strong>sita</strong> praviloma načrtujemo s programskimi orodji, obsežnost<br />

postopka načrtovanja z nastavljivimi okni ne predstavlja večjo oviro.<br />

Nastavljiva <strong>okna</strong> imenujemo tudi s<strong>in</strong>us-hiperbolična ali na kratko s<strong>in</strong>h<br />

<strong>okna</strong>. Med njimi so najbolj znana Kaiserova <strong>okna</strong>.<br />

Uporaba nenastavljivih oken<br />

Pri načrtovanju sit z okensko metodo si ponavadi pomagamo s podatki v tabeli<br />

19.2 na predhodni strani. Iz zahtevanih lastnosti m<strong>in</strong>imalnega slabljenja,<br />

valovitosti v prepustnem <strong>in</strong> zapornem pasu s pomočjo te tabele izberemo<br />

okno, iz šir<strong>in</strong>e prehodnega pasu pa izračunamo potrebno število koeficientov<br />

<strong>sita</strong>:<br />

N = ∆Ω<br />

L c<br />

. (19.31)<br />

Tudi pri načrtovanju s pomočjo programskih orodij so podatki v tej tabeli<br />

koristni. Na primer, z njimi lahko na hitro ocenimo, katera <strong>okna</strong> bodo dala<br />

želene lastnosti <strong>sita</strong>.<br />

ZGLED 19.3.1 (Aproksimacija nizkopasovnega <strong>sita</strong> s FIR z okenskim postopkom)<br />

Določimo koeficiente impulznega odziva aproksimacije idealnega nizkopasovnega <strong>sita</strong>,<br />

ki izpolnjuje naslednje zahteve:<br />

šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040504

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!