okna, sita in viri
okna, sita in viri
okna, sita in viri
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
70 17. Analogna <strong>sita</strong><br />
pp<br />
vp<br />
zp<br />
zp<br />
vp<br />
pp<br />
|H( j)<br />
<br />
|H( j)<br />
<br />
Slika 17.3<br />
Pasovi v amplitudnih<br />
odzivih realnih sit.<br />
|H( j)<br />
<br />
realno nizko sito<br />
zp<br />
vp<br />
pp<br />
vp<br />
zp<br />
<br />
|H( j)<br />
<br />
realno visoko sito<br />
pp<br />
vp<br />
zp<br />
vp<br />
pp<br />
<br />
realno pasovno<br />
propustno sito<br />
<br />
realno pasovno<br />
zaporno sito<br />
<br />
Mejna frekvenca med prepustnim <strong>in</strong> zapornim pasom.<br />
To frekvenco bomo označevali z ω 1 . Dogovor za določitev te frekvence<br />
ne obstaja. Pri nekaterih vrstah sit, kot sta na primer <strong>in</strong>verzno Čebiševo<br />
<strong>in</strong> Besselovo sito, to frekvenco določimo z značilno točko slabljenja<br />
v zapornem pasu, (17.4)c <strong>in</strong> (17.4)d. Pri ostalih vrstah sit pa je ta<br />
frekvenca ponavadi določena z zahtevanim slabljenjem frekvenc izven<br />
prepustnega pasu.<br />
Poteke amplitudnih odzivov naštetih realnih sit kaže (slika 17.4).<br />
Značilnosti sit, ki so načrtana za različne frekvenčna področja lahko medsebojno<br />
primerjamo le, če njihove amplitudne odzive normaliziramo. Tako<br />
lahko selektivnost <strong>sita</strong> (to je hitrost prehoda med prepustnim <strong>in</strong> zapornim področjem<br />
<strong>sita</strong>) primerjamo le, če normalizirano šir<strong>in</strong>o vmesnega pasu ω m −ω 1 :<br />
ω m − ω 1<br />
ω m<br />
. (17.6)<br />
V več<strong>in</strong>i teoretskih obravnav se amplituda v grafih podaja v l<strong>in</strong>earnem merilu,<br />
pri praktičnih relizacijah pa v logaritmičnem. Slednje daje boljši pregled nad<br />
karakteristiko. V obeh primerih amplitudo ponavadi normaliziramo tako, da<br />
je njena največja vrednost v prepustnem pasu izenačena z 1 oziroma z 0 dB.<br />
Frekvenčno skaliranje amplitudnega odziva<br />
Vsesplošno je osvojen prikaz karakteristik sit v logaritemskem frekvenčnem<br />
merilu. Pri tem ponavadi krožno frekvenco ω m postavimo na vrednost 1 rad/s<br />
ali mejno frekvenco na 1Hz. Tako predstavljene amplitudne odzive lažje<br />
medsebojno primerjamo.<br />
šarko ƒu£ej: Teorija signalov revizija 20040504
Change language