zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

More documents

Recommendations

Info

4.7.1 PREDSTAVITEV POSLOVNEGA IZIDA Tabela 15: Poslovni izid 2005/2010 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Poslovni izid 410.920 72.754 643.493 72.488 140.343 46.134 Vir: Lastni prikaz, podatki iz letnih poročil SB M. Sobota Podrobnejši prikaz poslovnega izida je razviden iz tabele 10 (Priloga P, str. XVII). Kot je razvidno iz zgornje tabele (15), se je bolnišnica med leti 2005 do 2007 srečevala z negativnim poslovnim izidom (leta 2004 je bolnišnica beleţila primanjkljaj v višini 517.656 EUR), medtem ko od leta 2008 posluje pozitivno. 4.8 OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI Bolnišnica je leta 2005, 2006 in 2007 zaključila s preseţkom odhodkov nad prihodki (Tabela 15). Bolnišnica tako v navedenih letih ni uspela zadostiti merilom gospodarnosti poslovanja, saj kazalnik celotne gospodarnosti ni presegel ena. Poslovanje v navedenih poslovnih letih torej ni bilo uspešno. Leta 2008, 2009 in 2010 pomenijo za bolnišnico izboljšanje, saj je vsa ta leta zaključila s preseţkom prihodkov nad odhodki. Bolnišnica je tako uspela zadostiti merilom gospodarnosti poslovanja, saj je kazalnik celotne gospodarnosti presegel ena. Poslovanje je bilo v navedenih letih uspešno. 4.8.1 FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA Finančni kazalniki poslovanja zajemajo sledeče pokazatelje: kazalnik gospodarnosti, deleţ amortizacije v celotnem prihodku, stopnjo odpisanosti opreme, dneve vezave zalog materiala in deleţ terjatev v celotnem prihodku (Tabela 11, Priloga R, str. XVII). 1. Kazalnik gospodarnosti = Celotni prihodki/Celotni odhodki Načelu gospodarnosti je zadoščeno, če je vrednost kazalnika 1 ali več kot 1. 2. Deleţ amortizacije v celotnem prihodku = Amortizacija/ Celotni prihodki 3. Stopnja odpisanosti opreme = Popravek vrednosti opreme/Oprema in drugo opredmetena sredstva. (Stopnja odpisanosti opreme je razmerje med popravkom vrednosti opreme in nabavno vrednostjo opreme). 4. Dnevi vezave zalog materiala = Stanje zalog/Stroški materiala 5. Deleţ terjatev v celotnem prihodku = Stanje terjatev/Celotni prihodki 85
Primer za leto 2010 (Tabela 11, Priloga R, str. XVII): Kazalnik gospodarnosti v vrednosti 1,001 kaţe, da je bolnišnica poslovala gospodarno, kazalniku je bilo zadoščeno. Deleţ amortizacije v celotnem prihodku se je v letu 2010 glede na leto 2009 zvišal iz 4,00 % na 4,40 %. Stopnja odpisanosti opreme v vrednosti 0,78 kaţe visoko stopnjo odpisanosti opreme, ki se je v primerjavi z letom 2009 zniţala. Dnevi vezave zalog materiala so se z 36,13 v letu 2009, zniţali na 33,83 v letu 2010. Deleţ terjatev v celotnem prihodku se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšal. 4.8.2 KAZALNIKI KAKOVOSTI Bolnišnica se spremljanju kakovosti sistematično posveča in v ta namen spremlja kazalnike kakovosti od leta 2007. Pri spremljanju kakovosti se bolnišnica posluţuje šestih kazalnikov kakovosti (Tabela 12, Priloga S, str. XVIII): Kazalnik 1 – Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni Kazalnik 2 – Število razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij Kazalnik 3 – Čakalna doba na CT Kazalnik 4 – Čakanje na odpust Kazalnik 5 – Število ponovnih sprejemov Kazalnik 6 – Bolnišnične okuţbe Problema kakovosti se poslovodstvo bolnišnice vse bolj zaveda in temu primerno tudi posveča, zato je v ta namen, v sodelovanju s prof. dr. Andrejem Robido, izdelalo Strategijo kakovosti in varnosti pacientov za 2010-2015. Dokument opredeljuje petletno strategijo kakovostne zdravstvene obravnave in varnosti pacientov z namenom - pridobiti zavzetost vseh zaposlenih za kakovost in varnost. Primer za leto 2010 (Tabela 12, Priloga S, str. XVIII): Pri kazalniku 1 – število padcev se je povečalo kljub sprejetim ukrepom za izboljšave. Vzroke povečanja gre iskati v porastu III kategorije zahtevnosti zdravstvene nege bolnikov v letu 2010 ter zaradi porasta števila starejših pacientov. Pri kazalniku 2 – tudi število razjed se je povečalo, predvsem v intenzivnih enotah, kjer obračanje pri teţkih in ogroţenih ni mogoče. Pri kazalniku 6 – cilj zmanjšanja MRSA v času hospitalizacije ni bil doseţen, saj se je število prenosa MRSA po oddelkih povečalo (za 19). Razlogi so različni. 4.9 ANALIZA RACIONALIZACIJE POSLOVANJA – VARČEVALNI UKREPI Poslovno leto 2008 je bolnišnica po večletnem slabšem poslovanju končala uspešno, saj je bil končno izkazan preseţek prihodkov nad odhodki (73.000 EUR). Vzrokov za pozitivno poslovanje bolnišnice v letu 2008 je več, eden od teh je vsekakor tudi realnejše vrednotenje zdravstvenih storitev s strani plačnika, torej zdravstvene blagajne. V preteklih letih, predvsem po uvedbi plačevanja ABO po sistemu SPP, je bila bolnišnica deleţna slabše obravnave, kar zadeva vrednotenja opravljenih zdravstvenih storitev, kot vse ostale bolnišnice v Sloveniji (le SB Ptuj je bila na slabšem). 86
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA U
Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
Page 6 and 7:
Za uspešno obvladovanje sprememb m
Page 8 and 9:
In order to achieve this, certain m
Page 10 and 11:
3 ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI .
Page 12 and 13:
4.11 Sklepne ugotovitve - predstavi
Page 14 and 15:
SEZNAM PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONO
Page 16 and 17:
SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ABO - ak
Page 18 and 19:
1 UVOD Sistem zdravstvenega varstva
Page 20 and 21:
Sicer pa bi v primeru zdravstva mor
Page 22 and 23:
Kot ostali javni zdravstveni zavodi
Page 24 and 25:
Analiza poslovanja je opravljena na
Page 26 and 27:
2 ANALIZA POSLOVANJA V ZDRAVSTVU H
Page 28 and 29:
Stroški zdravljenja na pacienta ta
Page 30 and 31:
V ta namen so zato v uporabi standa
Page 32 and 33:
Problem dojemanja uspešnosti je v
Page 34 and 35:
Merjenje in vrednotenje zmogljivost
Page 36 and 37:
Metoda uravnoteţenega sistema kaza
Page 38 and 39:
Slika 3: Model osnovne verige vredn
Page 40 and 41:
Slika 5: Veriga vzročno-posledičn
Page 42 and 43:
Slika 6: Uravnoteţeni sistem kazal
Page 44 and 45:
Hočevar izpostavlja več prednosti
Page 46 and 47:
3.1 ZDRAVSTVENI SISTEM V Sloveniji
Page 48 and 49:
V Evropi so tako na podlagi teh dve
Page 50 and 51:
Predvidene spremembe v predlogu Zak
Page 52 and 53: Uporabnik je v tem razmerju bistven
Page 54 and 55: 3.2.3 FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA SI
Page 56 and 57: Na podlagi podatkov OECD za leto 20
Page 58 and 59: 3.4 STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTENEGA
Page 60 and 61: Upravljanje na področju javnega se
Page 62 and 63: 3.5.1 VLOGA IN NALOGE MANAGEMENTA V
Page 64 and 65: Poleg tega menedţment ne sme zanem
Page 66 and 67: To v praksi pomeni zdravstveno obra
Page 68 and 69: Predstavlja stopnjo odličnosti zdr
Page 70 and 71: stopnja intenzivnosti dela, ki omog
Page 72 and 73: Za potrebe izboljševanja kakovosti
Page 74 and 75: 4. Izkušnje pacientov - cilj: meri
Page 76 and 77: Tabela 3: Razlika v povprečni ţiv
Page 78 and 79: Obvladovanje stroškov v zdravstvu
Page 80 and 81: Tako na primer Marko Kranjec (Kranj
Page 82 and 83: 4 ANALIZA POSLOVANJA SPLOŠNE BOLNI
Page 84 and 85: Nekatere dolgoročne cilje je bolni
Page 86 and 87: Tabela 5: Doseganje plana s koefici
Page 88 and 89: Graf 4: Primer strukture prihodkov
Page 90 and 91: Graf 5: Primerjava strukture posame
Page 92 and 93: Finančni načrt pripravi bolnišni
Page 94 and 95: Posamezna akutna bolnišnična obra
Page 96 and 97: 4.5.1.2 Stroški storitev Tabela 10
Page 98 and 99: Leto 2008: stroški dela so bili vi
Page 100 and 101: Leto 2010 pomeni iskanje dodatnih n
Page 104 and 105: Značilnost leta 2008 je tudi sprej
Page 106 and 107: Vodstvo mora upoštevati dejavnike
Page 108 and 109: Odhodki v EUR Graf 7: Skupni invest
Page 110 and 111: Z uporabo KP je omogočena boljša
Page 112 and 113: Gre za ţe omenjeni, s strani MZ iz
Page 114 and 115: Poslovno leto 2009 je bilo v bolni
Page 116 and 117: Uspešnost poslovanja bolnišnice j
Page 118 and 119: S strateškim odločanjem se mora m
Page 120 and 121: Iz navedenega izhaja, da sistem fin
Page 122 and 123: Dejstvo je, da je bil deleţ stroš
Page 124 and 125: H7 - Varčevalni ukrepi v javnih zd
Page 126 and 127: Za menedţment v javnem zdravstvu j
Page 128 and 129: Management se nanaša na procese, k
Page 130 and 131: 7.2 KAKOVOST IN POSLOVNA ODLIČNOST
Page 132 and 133: Kakovost storitev in varnost bolnik
Page 134 and 135: Notranji procesi (produktivnost zap
Page 136 and 137: Do leta 2004 se je tako v 27 drţav
Page 138 and 139: Izvajanje varnostnih vizit v prvi v
Page 140 and 141: 9 UPORABNOST REZULTATOV RAZISKOVANJ
Page 142 and 143: 10 ZAKLJUČEK Zdravstveni sistem ve
Page 144 and 145: LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. AL
Page 146 and 147: 31. KAPLAN, R., Norton, D., (2001).
Page 148 and 149: 66. SKELA-SAVIC, B., (2007). Dejavn
Page 150 and 151: VIRI 1. Ministrstvo za zdravje (201
Page 152 and 153:
PRILOGE Priloga A Tabela 1: Značil
Page 154 and 155:
Zunanje poročanje - za potrebe zun
Page 156 and 157:
Priloga Č Tabela 3: Navpična anal
Page 158 and 159:
Priloga E Gleich (2002, str. 449) n
Page 160 and 161:
Delni prenos financiranja zdravstve
Page 162 and 163:
Na področju financiranja: pod
Page 164 and 165:
Plan 2007 31.12.2007 31.12.2006 Ind
Page 166 and 167:
Priloga N Primer obrazca: Obračun
Page 168 and 169:
Priloga P Tabela 10: Poslovni izid
Page 170:
Priloga Š Izvrševanje programa zd
show all

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?