zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Priloga B
Posebnosti nepridobitnih organizacij v primerjavi z gospodarskimi druţbami z
vidika analize poslovanja kot jih opredeljuje Bergant (Bergant, 2003, str. 10):
Nepridobitnost – dobičkonosnost ni cilj, ni pogoj izvrševanja nalog (po Kamnar,
1999, str. 141).
Preseţek prihodka nad odhodki – preseţek prihodkov nad odhodki ne pomeni
nujno uspešnosti poslovanja, saj je to lahko znak moten poslovanja (po Kamnar,
1999, str. 75).
Dobiček – nepridobitne organizacije načeloma niso ustanovljene za pridobivanje
dobička, se pa nekatere po ustanovitvi lahko pojavljajo na trgu, delujejo po načelu
pridobivanja dobička in pridobivajo dobiček (po Ivanjko, 2001, str. 131). Sicer pa
ima pojem dobička v neprofitni organizaciji povsem drug pomen kot v profitni, tu
gre enostavno za preseţek prihodkov nad odhodki (preseţek ne pripada lastniku).
Uporaba preseţka prihodka nad odhodki – v nepridobitni organizaciji se preseţek
uporabi za opravljanje in razvoj dejavnosti, ne pripada torej lastniku kot to velja za
gospodarstvo.
Trţna in netrţna dejavnost – ta v primeru neprofitnih organizacij ni jasno ločena
(primer so javni skladi).
Upravljanje – ni tesno povezano z lastništvom oziroma ustanoviteljstvom.
Lastništvo nad premoţenjem – lastništvo vloţeno v upravljanje nepridobitni
organizaciji se računovodsko spremlja, vloţitelj lahko lastništvo ohrani (v primeru
podjetja lastnik ohrani samo deleţ v kapitalu podjetja).
Odgovornost – značilna je raznolikost.
Financiranje – praviloma financiranje zagotavljajo ustanovitelji ali drţava.
Temeljni pogoj za dolgoročni razvoj – ni učinkovitost neprofitne organizacije. Kljub
nizki učinkovitosti in uspešnosti lahko neprofitna organizacija dolgo posluje
(Kamnar, 1999, str. 69).
Dobrine – proizvedene dobrine neprofitnih organizacij niso trţne, niso medsebojno
konkurenčne, niso merljive in ne deljive (Kamnar, 1999, str. 70).
Učinki poslovanja so neposredni (rezultati poslovanja) in posredni (posledice
sprememb na osnovi kombinacije rezultatov poslovanja in njihovega delovanja).
Zaradi tega je merjenje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja nepridobitnih
organizacij teţje.
Aktivnosti – posamezna aktivnost ima lahko več različnih koristi oziroma učinkov
na različnih področjih, več posameznih aktivnosti pa ima lahko le en skupni učinek
(Westwick, 1989, str. 365).
Vloţki – v procesu poslovanja nepridobitnih organizacij so pogosto teţko merljivi.
Stroški poslovanja nepridobitnih organizacij so velikokrat povzročeni od zunaj
(vladne odločitve).
Zunanji nadzor – izvaja se preko različnih drţavnih organov, ki pa zaradi
pomanjkanja ustreznih sodil ocenjujejo ustreznost poslovanja predvsem v pogledu
uspešnosti nepridobitne organizacije.
II