zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
10 ZAKLJUČEK<br />
Zdravstveni sistem velja za enega najpomembnejših druţbenih podsistemov drţave,<br />
katerega osnovni cilj je skrb za čim boljše zdravje drţavljanov. V zadnjih letih se<br />
zdravstveni sistem vedno bolj sooča z oteţenimi ekonomskimi, demografskimi <strong>in</strong> socialnimi<br />
spremembami, z druge strani pa z novimi medic<strong>in</strong>skimi metodami <strong>in</strong> postopki. Razvoj<br />
medic<strong>in</strong>ske znanosti ter višje zahteve <strong>in</strong> pričakovanja prebivalstva povzročajo dodatne<br />
teţave pri zagotavljanju potrebnih f<strong>in</strong>ančnih sredstev.<br />
Osnovni element zdravstvenega sistema je bolnišnični sistem, torej sekundarni nivo<br />
zdravstvenega varstva. Temeljna funkcija sekundarnega nivoja zdravstvenega varstva je<br />
izvajanje uč<strong>in</strong>kovite zdravstvene politike z nudenjem popolnih zdravstvenih koristi<br />
bolnikom (dostopnost, kakovost). Pri tem je potrebno upoštevati stroškovno optimizacijo<br />
bolnišničnega <strong>poslovanja</strong>, ki pa ne sme vplivati na maksimiranje koristi bolnikov.<br />
Merjenju uspešnosti <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovitosti delovanja javnih zdravstvenih organizacij se več<br />
pozornost namenja zlasti v zadnjem obdobju zaradi omejenosti f<strong>in</strong>ančnih sredstev ter vse<br />
večjih potreb. Kot najprimernejši model za ugotavljanje celovite uspešnosti <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovitosti<br />
zdravstvene organizacije bi izpostavil model uravnoteţenega sistema kazalnikov (BSC). Pri<br />
tem velja omeniti potrebo po oblikovanju modela procesa strateškega planiranja (Strategic<br />
Plann<strong>in</strong>g Process – PSP), ki je praktično osnova modelu BSC; model BSC namreč omogoča<br />
spremljanje <strong>in</strong> proučevanje doseţkov zdravstvene organizacije v primerjavi s strateški cilji,<br />
opredeljenimi v strategiji (model procesa strateškega planiranja opredeljuje poslanstvo,<br />
vrednote <strong>in</strong> vizijo zdravstvene organizacije <strong>in</strong> iz tega izhajajoče strateške cilje). Model<br />
uravnoteţenega sistema kazalnikov (BSC) je managerski pristop, ki vodstvu zdravstvene<br />
organizacije omogoča nadzor rezultatov ter pomaga pri sprejemanju odločitev na vseh<br />
nivojih delovanja. Predvsem pa BSC ponuja odgovor glede napredka zdravstvene<br />
organizacije nasproti strateškim ciljem, opredeljenih v strategiji.<br />
Za izboljšanje poslovnih rezultatov <strong>in</strong> procesov je za bolnišnice primeren benchmark<strong>in</strong>g<br />
kot sodobno managersko orodje. Benchmark<strong>in</strong>g je upravljavsko orodje, ki omogoča<br />
primerjavo proti najboljšim organizacijam v dejavnosti, tako da je mogoče z uporabo tega<br />
modela bistveno izboljšati poslovanje lastne zdravstvene organizacije. Sleherna<br />
zdravstvena organizacija bi se morala zavedati tudi pomena celovite kakovosti. Določene<br />
slovenske bolnišnice so sistem celovite kakovosti opredelile kot glavni cilj poslovne<br />
strategije, kar pomeni da si prizadevajo za odličnost na vseh področjih delovanja. Sistema<br />
celovite kakovosti ni mogoče izvajati brez merjenja doseţkov na področju doseganja<br />
kakovosti storitev <strong>in</strong> procesov, ob upoštevanju zanesljivosti <strong>in</strong> stroškovne uč<strong>in</strong>kovitosti.<br />
Skratka. Benchmark<strong>in</strong>g skozi model uravnoteţenega sistema kazalnikov je model, ki bi<br />
slovenskim bolnišnicam lahko omogočil opredelitev kakovosti <strong>poslovanja</strong> kot temeljnega<br />
načela poslovne strategije.<br />
125
Change language