zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Za menedţment v javnem zdravstvu je namreč pomembno, da menedţer obvlada koncept
in tehnike sodobnega menedţmenta. Potrebno bi se bilo zavedati, da javno zdravstvo
potrebuje profesionalno menedţersko strukturo in usmerjenost v stalni razvoj
profesionalnega zdravstvenega menedţmenta, ki naj bo usmerjen predvsem v postopke
vodenja. Vodenje je ena bistvenih dejavnosti, ki mora imeti v vidu celovitost in posebnosti
javnih zdravstvenih organizacij. Pri tem mora menedţment upoštevati tudi značilnosti
dejavnikov, ki omogočajo zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev.
Menedţment javne zdravstvene organizacije mora kot dober vodja poskrbeti za primerno
notranjo organizacijsko klimo in kulturo organizacije. To pomeni vzpostavitev kulture
sodelovanja, timsko delo, vključevanje sodelavcev, inovativnost ter kontinuirano
izboljševanje na vseh ravneh. Menedţer si mora potrebne veščine pridobivati s stalnim
izobraţevanjem in usposabljanjem, največ teh veščin pa si pridobi skozi karierni razvoj.
Kot rečeno, obvladovanje konceptov in tehnik sodobnega menedţmenta je v zdravstvu
izredno pomembno (Moţina, Skela Savič, Trunk, 2008, str. 11). Na področje zdravstva je
potrebno uvesti sodobno menedţersko strukturo ter delati na razvoju profesionalnega
zdravstvenega menedţmenta. Zdravstveni menedţment mora biti usmerjen predvsem na
procese vodenja, pri tem mora upoštevati celovitost zdravstvene organizacije ter značilne
dejavnike, ki so v funkciji zagotavljanja kakovosti zdravstvenih storitev (Firth-Cosens,
Mowbray, 2001). Dobri vodje morajo zlasti razumeti, da bo njihovo delo usmerjeno v
dobro organizacije (Moţina, Skela Savič, Trunk, 2008, str. 11). Zgolj karizmatičnost ni
dovolj za uspešno vodenje zdravstvenih ustanov, poleg ostalih menedţerskih veščin mora
menedţer obvladati tudi veščine situacijskega vodenja, v proces sprejemanja odločitev pa
mora vključevati tudi zaposlene. Decentraliziran in fleksibilen pristop sta nujna za
uspešno vodenje zdravstvene organizacije. Timsko delo je torej pot do uspeha. Ferilea in
Shorttella (2001) pravita (v Moţina, Skela Savič, Trunk, 2008), da zdravstvene organizacije
potrebujejo vodje, ki bodo sposobni komuniciranja in povezovanja na vseh nivojih. Imeti
morajo diagnostične in analitične sposobnosti in veščine, znati morajo oblikovati in deliti
skupno vizijo organizacije ter vzpostaviti učinkovit sistem izvajanja storitev.
Danes so vodje slovenskih bolnišnic predvsem posamezniki, ki so sicer strokovnjaki na
medicinskem področju, nimajo pa dodatnih znanj s področja vodenja. Zaradi tega je v
slovenskih bolnišnicah prisoten specifičen in zastarel način vodenja (raziskave: Yazbeck-
2004, Skela Savič-2002, idr.). Uvajanje izboljšav v slovensko zdravstvo je na področju
vodenja nujno. Pri tem je potrebno upoštevati tudi ugotovitve številnih raziskovalcev, ki
izpostavljajo tesno povezavo med kakovostjo zdravstvene obravnave in vodenjem. Pri
uvajanju sprememb morajo vodje oziroma menedţment upoštevati tudi zaposlene in jim
pri tem nameniti aktivno vlogo (Kern, 2003).
109