zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Izvajanje varnostnih vizit v prvi vrsti prispeva k varnosti pacienta, posledično pa
tudi zniţuje stroške (sprememba načina zdravljenja – zdravila, metode idr.).
Povečanje enodnevne bolnišnične obravnave bolnikov na račun ABO ter skrajšanje
leţalnih dob.
Organizacija in vzpostavitev enot za dnevno bolnišnično oskrbo.
Izboljšanje sodelovanja s primarnim nivojem zdravljenja, da bo manj neposrednih
napotitev na sekundarni nivo. Zato je na primarnem nivoju potrebno povečati
dostopnost in strokovnost dela medicinskega kadra.
Organizacija in vzpostavitev skupne oskrbe urgentnih pacientov primarnega in
sekundarnega nivoja (urgentna sluţba na enem mestu - v sklopu bolnišnice).
Racionalizacija z zdruţevanjem nekaterih sluţb in dejavnosti - tako na primarnem
kot na sekundarnem nivoju (ukinitev nepotrebnega podvajanja določenih sluţb in
dejavnosti).
Med zaposlenimi je potrebno povzdigniti zavedanje pripadnosti bolnišnici, ki bodo
na ta način tudi bolj dovzetni za potrebne spremembe.
7.4 PRIDOBIVANJE DODATNIH DENARNIH SREDSTEV IZ
NEKONVENCIONALNIH VIROV
Bolnišnice lahko poleg običajnih virov financiranja za svoje delovanje pridobivajo tudi
dodatne vire, tako v finančni kot nefinančni obliki. Na ta način lahko bolnišnice pridobivajo
predvsem določena osnovna sredstva (donacije določenih medicinskih aparatur in
pripomočkov) ali finančna sredstva (donacije ali darila), ki so praviloma vezana na nabavo
kakšnega vrednejšega osnovnega sredstva. Donacije ali darila bolnišnicam namenjajo
posamezniki, zdruţenja, pravne osebe ali pa se zbirajo z namensko akcijo ali na enkratnih
namenskih prireditvah. Ena takšnih akcij zbiranja finančnih sredstev za nabavo magnetne
resonance za soboško bolnišnico je bila izvedena v letu 2010 (akcija pod geslom
„pomagajmo (v)si“), ki se je zaključila z organizacijo dobrodelnega koncerta (Letališče
Rakičan, 22. 08. 2010). V tej akciji je bilo zbranih skupno 179.000 EUR, kar vsekakor ni
zanemarljiv znesek. Seveda je moţnosti na tem področju še več, za kar so potrebne le
prave ideje in pripravljenost. Za spodbujanje takšnega načina zbiranja sredstev si morajo
poleg posameznikov oziroma skupin prizadevati predvsem same bolnišnice, ki morajo
svoje potrebe, ţelje in teţave predstaviti javnosti. Bolnišnice morajo potencialne darovalce
animirati, v kolikor ţelijo na ta način pridobiti kar največ sredstev. Predvsem pa mora tudi
samo okolje pridobiti občutek določene povezanosti z bolnišnico, kajti le tako bo
pripravljeno prispevati (odgovornost je na bolnišnici sami).
121