zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

4.6 VPLIV CENE AKUTNE BOLNIŠNIČNE OBRAVNAVE (ABO) NA
POSLOVANJE BOLNIŠNICE
Plačevanje akutne bolnišnične obravnave (ABO) po sistemu skupin primerljivih primerov
(SPP) je bilo v Sloveniji uvedeno leta 2004 (avstralski model). Sistem pomeni razvrščanje
bolnikov v skupine, za katere se porabi podobna količina virov. Ceno obravnave
posameznega primera določa uteţ SPP primera in cena ene uteţi. Zaradi neenotne cene
uteţi (na ravni drţave) so imele nekatere bolnišnice pri poslovanju velike teţave. V letu
2005 je imela na primer SB M. Sobota (poleg SB Ptuj) najniţjo uteţ (uteţ = teţa
bolezenskih stanj, povprečna uteţ 1,08), kar je za bolnišnico pomenilo velik izpad
dohodkov (povprečna uteţ posameznih diagnoz se izračuna s pomočjo računalniškega
programa). V področnem dogovoru za leto 2005 je bila varovalka, ki je omejevala najvišjo
moţno zniţanje sredstev za bolnišnično dejavnost na 1 %, kar je izpad prihodkov
nekoliko omejilo.
V letu 2006 se je povprečna uteţ sicer povišala (1,16), vendar je bila kljub temu še vedno
med najniţjimi, kar je spet pomenilo 1 % izpada sredstev za bolnišnično dejavnost. Zelo
nizko ovrednotena povprečna uteţ - po mnenju bolnišnice - ni odraţala dejanskega nivoja
medicinskega strokovnega dela v bolnišnici. Bolnišnica je v letu 2007 še pred podpisom
pogodbe z ZZZS zahtevala arbitraţni postopek, ki je bil izveden med bolnišnico, ZZZS in
MZ. Dogovorjena je bila nova planska uteţ za leto 2007, poznejši akti (merila) pa so
določili, da se pozitivni učinki prenesejo šele v leto 2008. Nizko ovrednotena povprečna
uteţ ter kljub arbitraţnemu dogovoru sprejeta višja povprečna uteţ sta bila razloga, da je
bilo poslovno leto 2007 za bolnišnico
eno najslabših. Vodstvo si je sicer vseskozi
prizadevalo za transparentno financiranje bolnišnic, zlasti za odpravo velike podcenjenosti
lastne bolnišnice. Rezultati teh prizadevanj pa so se pokazali šele v naslednjem poslovnem
letu. Čeprav naj bi pogodba z ZZZS bila podpisana v prvi polovici tekočega leta 2008, se je
to zgodilo šele v januarju 2009 (kar ni edini primer). Vrednost pogodbenega programa se
je v primerjavi z letom 2007 povišala za 15,1 % (4.527.689 EUR), tako da je bolnišnica to
poslovno leto zaključila pozitivno (ABO predstavlja več kot 2/3 celotnega bolnišničnega
dela, na specialistično dejavnost - SAD pa odpade petina dela).
Leto 2009 pomeni s strani ZZZS in MZ uveljavljanje ukrepov za finančno vzdrţno
poslovanje sistema zdravstvenega varstva (vpliv gospodarske in finančne krize tudi na
področje zdravstvenega varstva). Za poslovno leto 2009 sta značilna dva ukrepa ZZZS k
Splošnemu dogovoru: zniţanje cen zdravstvenih storitev za 2,5 % ter protikrizni ukrepi in
ukrepi finančne vzdrţnosti. Bolnišnica je sicer tega leta prejela 958.000 EUR za pokrivanje
preteklih izgub. Tudi v letu 2009 je bil s strani bolnišnice vloţen zahtevek za arbitraţo. V
arbitraţnem postopku je bila bolnišnica med drugim uspešna pri ABO; tako ji ni bilo
potrebno vrniti finančnih sredstev zaradi zniţanja povprečne uteţi v letu 2008 v primerjavi
z letom 2007.
82