zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

More documents

Recommendations

Info

V ta namen so zato v uporabi standardi oziroma normativi na vseh treh področjih, ki jih je več vrst (Kamnar, 2000, str. 146). Pri opredelitvi kazalnikov, ki bodo sluţili analizi poslovanja javnega zdravstvenega zavoda, je potrebno upoštevati določene zahteve in omejitve. Bergant (Bergant, 2003, str. 21) ugotavlja, da če se ţelimo pribliţati teoretičnemu modelu kazalnikov učinkovitosti, bi lahko uporabili kazalnik, ki tudi najbolje izraţa osnovno načelo nepridobitnih organizacij. Pri izboru ne-vrednostnih kazalnikov je potrebno odgovoriti na številne dileme. Pri izboru je potrebno upoštevati (Bergant, 2003, str. 22): - da izbrani kazalniki odraţajo glavne značilnosti javne zdravstvene organizacije; - da je njihovo prikazovanje smiselno; - da je določen kazalnik izbran z razlogom; - da je jasno, kateri kazalnik vpliva na obnašanje poslovodstva; - da so opredeljeni stroški spremljanja določenega kazalnika. Metode spremljanja in merjenja uspešnosti poslovanja javnih zdravstvenih organizacij so praktično še v fazi razvoja oziroma se obstoječe dopolnjujejo. Posamezni modeli imajo svoje prednosti in tudi slabosti (o prednostih in slabostih omenjenih modelov več v Rejc, 2002). Bergant (Bergant, 2003, str. 22) v svojem razmišljanju meni, da bi bil za naše razmere najbolj primeren model kombinacije dveh modelov. Prvi je model odličnosti, katerega osnova temelji na evropskem modelu odličnosti 4 , drugi pa je BSC – model uravnoteţenega sistema kazalnikov (Kaplan, Norton, 2000). 2.2.1 DEFINIRANJE CILJEV ANALIZE Drţava kot financer sistema javnega zdravstvenega varstva mora skrbeti in omogočiti nadzor nad poslovanjem izvajalcev javnega zdravstvenega varstva. Dolţnost javnih zdravstvenih zavodov je, da delujejo učinkovito, tako pri načrtovanju, organiziranju, vodenju, organiziranju poslovnih procesov, ob tem pa morajo skrbeti tudi za stroškovno učinkovitost svojega delovanja. Zaradi tega se na ravni javnih zdravstvenih zavodov kaţe potreba po merjenju in presojanju uspešnosti delovanja ter uporabi prijemov obvladovanja stroškov (Tekavčič, 2001, str. 299). Le sprotno ugotavljanje in odpravljanje neţelenih učinkov zagotavlja stabilnost in uravnoteţenost delovanja zdravstvenega sistema pri doseganju zastavljenih ciljev (Keber et al., 2003, str. 70). Analiza poslovanja kot metoda proučevanja je neposredno usmerjena v izboljšanje poslovanja (Bergant, 2003, str. 24). Določitev ciljev analize torej izhaja iz potrebe in hotenja po izboljšanju poslovanja javnega zdravstvenega zavoda. 4 EFQM – Evropski Model Poslovne Odličnosti – je praktično orodje, ki podjetju/organizaciji omogoča ocenjevanje doseţenih rezultatov na področju ključnih finančnih rezultatov, zadovoljstva kupcev/strank in zaposlenih ter druţbene odgovornosti. Z modelom ocenimo tudi pristope – dejavnike na področju voditeljstva, razvoja politik in strategij, zaposlenih, virov, partnerstev in vseh procesov, da bi tako laţje prepoznali priloţnosti za učenje in izboljšanje poslovanja. 13
Sam cilj analize je del splošnih sestavin analize, ki ima funkcijo ustvarjanja vpogleda v poslovanje zdravstvene organizacije. Sicer pa cilje posamezne analize določajo uporabniki le-teh glede na potrebe, pa tudi moţnosti izvedbe. Tako se na primer zunanji uporabniki posluţujejo v glavnem finančne analize, predvsem iz razloga omejene dostopnosti podatkov. Notranji uporabniki imajo zaradi večjega števila različnih podatkov moţnost izvedbe operativne in finančne analize (za operativno analizo so potrebni tudi nefinančni kazalniki). Določitev ciljev analize poslovanja je pogojena tudi glede vidikov, predvsem ekonomskega, organizacijskega in uporabniškega. Prvi pomaga spremljati in izboljševati ekonomsko uspešnost poslovanja javne zdravstvene organizacije, drugi vidik pa omogoča izboljšanje moţnosti za povečanje ekonomske uspešnosti poslovanja. Uporabniški vidik nastaja na zahtevo uporabnika, ki tudi opredeli namen in cilje analize poslovanja. 2.2.2 IZBIRA IN UREJANJE RELEVANTNIH PODATKOV Brez ustrezne opore na relevantnih podatkih ni mogoče opraviti analize poslovanja javne zdravstvene organizacije. Podatki morajo biti odraz poslovanja, izvajalcem analize pa morajo biti v celoti na razpolago. Poleg same količine podatkov je pomembna tudi njihova kakovost, kar je predpogoj za izvedbo kvalitetne analize poslovanja. Potrebni podatki se zbirajo iz različnih virov. Eden teh virov so knjigovodske evidence, ki pa ponujajo predvsem podatke dogajanja v preteklosti. Sicer se eden del računovodstva ukvarja tudi s pojavi v prihodnosti in tako v določeni meri prehaja ţe na področje analize. Seveda pa računovodski podatki ne morejo biti dovolj za izvedbo analize poslovanja (Pučko, 2004, str. 38). Za izvedbo analize poslovanja so potrebni tudi podatki iz raznih operativnih evidenc, norm, standardov in drugih virov, lahko pa se za potrebe analize izvedejo tudi dodatna zbiranja, kot so na primer intervjuji, razna snemanja itd. Pomemben in nepogrešljiv vir podatkov za analizo poslovanja so tudi zunanji podatki. V primeru analiziranja poslovanja javnega zdravstvenega zavoda so pomemben vir podatkov redna letna poročila javnih zdravstvenih zavodov, finančni načrti, planski akti, rezultati spremljanja kakovosti, razni pravilniki, različne interne in eksterne ankete ter drugo. Poleg notranjih podatkov so pomemben vir podatkov za izvedbo analize poslovanja tudi različni zunanji podatki, kot so na primer letna poročila financerjev, zakonodaja in dokumenti ministrstva, letna poročila o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov, raziskave zunanjih institucij in inštitutov (npr. Inštitut za ekonomske raziskave v zdravstvu), statistični podatki, ankete s področja delovanja zdravstvenega sistema itd. 2.2.3 IZBIRA USTREZNIH KAZALNIKOV Merjenje uspešnosti v javnih zdravstvenih zavodih je v primerjavi s pridobitnimi organizacijami teţje. Dokaj enostavno je meriti in ugotavljati, koliko je bilo narejenega, veliko teţje pa je vselej izmeriti, kaj je bilo v resnici narejenega in koliko je to vredno. Pri tem se postavlja vprašanje, kako izbrati zanesljive kazalnike, na podlagi katerih bomo pridobili najboljše rezultate. 14
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA U
Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
Page 6 and 7: Za uspešno obvladovanje sprememb m
Page 8 and 9: In order to achieve this, certain m
Page 10 and 11: 3 ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI .
Page 12 and 13: 4.11 Sklepne ugotovitve - predstavi
Page 14 and 15: SEZNAM PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONO
Page 16 and 17: SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ABO - ak
Page 18 and 19: 1 UVOD Sistem zdravstvenega varstva
Page 20 and 21: Sicer pa bi v primeru zdravstva mor
Page 22 and 23: Kot ostali javni zdravstveni zavodi
Page 24 and 25: Analiza poslovanja je opravljena na
Page 26 and 27: 2 ANALIZA POSLOVANJA V ZDRAVSTVU H
Page 28 and 29: Stroški zdravljenja na pacienta ta
Page 32 and 33: Problem dojemanja uspešnosti je v
Page 34 and 35: Merjenje in vrednotenje zmogljivost
Page 36 and 37: Metoda uravnoteţenega sistema kaza
Page 38 and 39: Slika 3: Model osnovne verige vredn
Page 40 and 41: Slika 5: Veriga vzročno-posledičn
Page 42 and 43: Slika 6: Uravnoteţeni sistem kazal
Page 44 and 45: Hočevar izpostavlja več prednosti
Page 46 and 47: 3.1 ZDRAVSTVENI SISTEM V Sloveniji
Page 48 and 49: V Evropi so tako na podlagi teh dve
Page 50 and 51: Predvidene spremembe v predlogu Zak
Page 52 and 53: Uporabnik je v tem razmerju bistven
Page 54 and 55: 3.2.3 FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA SI
Page 56 and 57: Na podlagi podatkov OECD za leto 20
Page 58 and 59: 3.4 STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTENEGA
Page 60 and 61: Upravljanje na področju javnega se
Page 62 and 63: 3.5.1 VLOGA IN NALOGE MANAGEMENTA V
Page 64 and 65: Poleg tega menedţment ne sme zanem
Page 66 and 67: To v praksi pomeni zdravstveno obra
Page 68 and 69: Predstavlja stopnjo odličnosti zdr
Page 70 and 71: stopnja intenzivnosti dela, ki omog
Page 72 and 73: Za potrebe izboljševanja kakovosti
Page 74 and 75: 4. Izkušnje pacientov - cilj: meri
Page 76 and 77: Tabela 3: Razlika v povprečni ţiv
Page 78 and 79: Obvladovanje stroškov v zdravstvu
Page 80 and 81:
Tako na primer Marko Kranjec (Kranj
Page 82 and 83:
4 ANALIZA POSLOVANJA SPLOŠNE BOLNI
Page 84 and 85:
Nekatere dolgoročne cilje je bolni
Page 86 and 87:
Tabela 5: Doseganje plana s koefici
Page 88 and 89:
Graf 4: Primer strukture prihodkov
Page 90 and 91:
Graf 5: Primerjava strukture posame
Page 92 and 93:
Finančni načrt pripravi bolnišni
Page 94 and 95:
Posamezna akutna bolnišnična obra
Page 96 and 97:
4.5.1.2 Stroški storitev Tabela 10
Page 98 and 99:
Leto 2008: stroški dela so bili vi
Page 100 and 101:
Leto 2010 pomeni iskanje dodatnih n
Page 102 and 103:
4.7.1 PREDSTAVITEV POSLOVNEGA IZIDA
Page 104 and 105:
Značilnost leta 2008 je tudi sprej
Page 106 and 107:
Vodstvo mora upoštevati dejavnike
Page 108 and 109:
Odhodki v EUR Graf 7: Skupni invest
Page 110 and 111:
Z uporabo KP je omogočena boljša
Page 112 and 113:
Gre za ţe omenjeni, s strani MZ iz
Page 114 and 115:
Poslovno leto 2009 je bilo v bolni
Page 116 and 117:
Uspešnost poslovanja bolnišnice j
Page 118 and 119:
S strateškim odločanjem se mora m
Page 120 and 121:
Iz navedenega izhaja, da sistem fin
Page 122 and 123:
Dejstvo je, da je bil deleţ stroš
Page 124 and 125:
H7 - Varčevalni ukrepi v javnih zd
Page 126 and 127:
Za menedţment v javnem zdravstvu j
Page 128 and 129:
Management se nanaša na procese, k
Page 130 and 131:
7.2 KAKOVOST IN POSLOVNA ODLIČNOST
Page 132 and 133:
Kakovost storitev in varnost bolnik
Page 134 and 135:
Notranji procesi (produktivnost zap
Page 136 and 137:
Do leta 2004 se je tako v 27 drţav
Page 138 and 139:
Izvajanje varnostnih vizit v prvi v
Page 140 and 141:
9 UPORABNOST REZULTATOV RAZISKOVANJ
Page 142 and 143:
10 ZAKLJUČEK Zdravstveni sistem ve
Page 144 and 145:
LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. AL
Page 146 and 147:
31. KAPLAN, R., Norton, D., (2001).
Page 148 and 149:
66. SKELA-SAVIC, B., (2007). Dejavn
Page 150 and 151:
VIRI 1. Ministrstvo za zdravje (201
Page 152 and 153:
PRILOGE Priloga A Tabela 1: Značil
Page 154 and 155:
Zunanje poročanje - za potrebe zun
Page 156 and 157:
Priloga Č Tabela 3: Navpična anal
Page 158 and 159:
Priloga E Gleich (2002, str. 449) n
Page 160 and 161:
Delni prenos financiranja zdravstve
Page 162 and 163:
Na področju financiranja: pod
Page 164 and 165:
Plan 2007 31.12.2007 31.12.2006 Ind
Page 166 and 167:
Priloga N Primer obrazca: Obračun
Page 168 and 169:
Priloga P Tabela 10: Poslovni izid
Page 170:
Priloga Š Izvrševanje programa zd
show all

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?