zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

More documents

Recommendations

Info

Obvladovanje stroškov v zdravstvu pomeni predvsem trajno prizadevanje za niţje stroške in večjo učinkovitost zdravstvene dejavnosti (racionalizacija). Pomeni tudi večjo odgovornost menedţerjev za poslovni uspeh javnih zdravstvenih ustanov in končno tudi omejevanje javnih virov (racioniranje). Za uspeh pri obvladovanju stroškov se je potrebno posluţevati predvsem analiz stroškov in koristi (cost benefit analissis) v zdravstvenih dejavnostih. Le tako bo mogoče oceniti, ali so dobljene zdravstvene koristi (izidi, rezultati) skladne z nastalimi stroški. Od poslovodstva ter tudi ostalih zaposlenih je odvisno, kako se bo javni zdravstveni zavod lotil racionalizacije svojega poslovanja. Tako so se nekatere bolnišnice s problemom obvladovanja stroškov spopadle bolj zavzeto kot druge, kar se v končni fazi kaţe v uspešnosti in učinkovitosti njihovega poslovanja. Marjan Ferjanc opisuje nekaj primerov racionalizacijskih ukrepov, ki so jih uvedli v Splošni bolnišnici Celje, in ki so dali pozitivne rezultate. Za vse primere je značilno, tako Marjan Ferjanc, da so zaposleni večinoma dobro poznali moţnosti, kje in na kakšen način se je moţno racionalno obnašati. Je pa pri tem zanimivo, da so zaposleni rajši kazali na druge, kot pa da bi sami uveljavljali pozitivna spoznanja (glej: Priloga I, str. IX). Poslanstvo bolnišnice se predvsem kaţe v fizičnem obsegu opravljenih zdravstvenih storitev, ki pa morajo biti pravilno ovrednotene. Le pravilno ovrednotene zdravstvene storitve, ki upoštevajo vse nastale stroške, omogočajo uravnoteţen in pozitiven poslovni izid. Naloga poslovodstva bolnišnice je, da na podlagi ekonomskih ugotovitev in ob pomoči vseh zaposlenih (tudi zunanjih institucij) skuša najti moţnosti za zmanjševanje stroškov. Zgoraj navedeni primeri so dokaz, da je mogoče stroškovno učinkovitost izpeljati na številnih področjih delovanja javnega zdravstvenega zavoda. 3.9 REFORMA SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je v številnih delih preţivel, saj je bil sprejet leta 1992. Od takrat je bil omenjeni zakon dopolnjen s spremembami ureditve na področju prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri oprostitvah doplačil za nekatere vrste zavarovancev in še z nekaterimi drugimi dopolnitvami. Tako sta osnovni koncept in vsebina zakona ostala enaka skoraj dvajset let. Potrebo po sprejetju novega ZZVZZ narekujejo številni dejavniki, kot na primer spremembe v demografski in socio-demografski sliki prebivalstva, hiter razvoj in napredek na področju medicinske tehnologije in druge spremembe na področju socialne varnosti. Končno je razlog sprejetja novega zakona tudi v sledenju novostim, ki se na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Evropi ţe dogajajo. Navedeni razlogi vedno bolj povečujejo razkorak med dejanskimi potrebami po zdravstvenih storitvah in moţnostmi njihovega zagotavljanja ter finančne vzdrţnosti. Določene spremembe bodo potrebne tudi na področju obveznega, pa tudi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja je vsekakor potreben nov pristop, ki bo ob povečanih potrebah zagotavljal tako vsebinsko, kot tudi finančno vzdrţnost v okviru javnofinančnih zmoţnosti drţave. 61
Osnovne usmeritve novega zakona bodo morale temeljiti na dokumentih in priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, na Strategiji zdravstvenega varstva EU ter na izkušnjah izvajanja sedanjega zakona. Ob tem bo potrebno upoštevati tudi nekatere dobre prakse iz tujine ter sodobne trende s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Evropi. Večji poudarek bo moral biti na skrbi in odgovornosti za zdravje, tako na strani posameznika, delodajalcev, nosilcev zdravstvenega zavarovanja, izvajalcev zdravstvenih storitev, kakor tudi drţave. Celotna druţba se mora usmeriti v aktivnosti za krepitev zdravja in ohranjanje zdravja, manj pa na bolezen (od patogeneze k salutogenezi). Nova miselnost temelji na znanstvenih spoznanjih, da je s spreminjanjem razmer v naravnem, druţbenem in socialnem okolju ter v ţivljenjskih navadah ljudi mogoče bistveno izboljšati zdravstveno stanje drţavljanov. Nova paradigma pomeni odmik od dosedanjega prepričanja, da je za zdravstveno stanje ljudi odgovorna predvsem zdravstvena dejavnost. Nedvomno pa bo potrebno pripraviti in sprejeti strateški razvojni načrt zdravstvenega varstva drţave in verjetno tudi ustanoviti svet za zdravje, ki naj bi bil posvetovalno telo vlade, skrbel pa bi za svetovanje in opozarjanje v zvezi z vprašanji s področja zdravstvenega varstva. 3.9.1 DOSEDANJI POSKUSI REFORME Skoraj dvajsetletno obdobje je bilo zaznamovano s številnimi poskusi sprememb zdravstvenega sistema. Leto 1992 pomeni prelomnico na področju organiziranosti sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji. Z omenjeno reformo je bilo odpravljeno nacionalno zdravstveno varstvo in praktično ponovno vzpostavljeno zdravstveno zavarovanje. Odpravljen je bil tudi drţavno voden sistem zdravstvenega varstva, ki je bil v veljavi med letom 1990 in 1992 (do uveljavitve novega sistema). Posamezni udeleţenci v procesu zdravstvenega zavarovanja so bili na novo vsebinsko opredeljeni. Uvedeno je bilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Občutna sprememba na področju zdravstvenega varstva v začetku devetdesetih let je bila tudi ukinitev participacije in uvedba prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Takrat je bila ukinitev participacije in uvedba prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja med drţavljani pozitivno sprejeta, saj celoletna zavarovalna premija ni bila pretirano visoka (kar se je z leti spremenilo). Uvedba dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je bila večkrat deleţna kritik, posebno v zadnjih letih. Zavedati bi se bilo potrebno, da so bile takrat drugačne razmere (čas po nastanku drţave), tako da je ta poteza takrat praktično pomenila rešitev za finančno zelo podhranjen zdravstveni sistem. Omenjena zdravstvena reforma je na področju določanja programov in financiranja uvedla partnerske in pogodbene odnose. Pomembno je tudi omeniti, da je bila z navedeno reformo ponovno omogočena zasebna praksa. Med prve večji poskuse reforme sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji lahko uvrstimo poskus iz leta 2003. Osnutek reforme, imenovan Bela knjiga, je pripravilo Ministrstvo za zdravje v letu 2003, ki je v javni razpravi doţivela številne polemike. 62
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA U
Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
Page 6 and 7:
Za uspešno obvladovanje sprememb m
Page 8 and 9:
In order to achieve this, certain m
Page 10 and 11:
3 ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI .
Page 12 and 13:
4.11 Sklepne ugotovitve - predstavi
Page 14 and 15:
SEZNAM PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONO
Page 16 and 17:
SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ABO - ak
Page 18 and 19:
1 UVOD Sistem zdravstvenega varstva
Page 20 and 21:
Sicer pa bi v primeru zdravstva mor
Page 22 and 23:
Kot ostali javni zdravstveni zavodi
Page 24 and 25:
Analiza poslovanja je opravljena na
Page 26 and 27:
2 ANALIZA POSLOVANJA V ZDRAVSTVU H
Page 28 and 29: Stroški zdravljenja na pacienta ta
Page 30 and 31: V ta namen so zato v uporabi standa
Page 32 and 33: Problem dojemanja uspešnosti je v
Page 34 and 35: Merjenje in vrednotenje zmogljivost
Page 36 and 37: Metoda uravnoteţenega sistema kaza
Page 38 and 39: Slika 3: Model osnovne verige vredn
Page 40 and 41: Slika 5: Veriga vzročno-posledičn
Page 42 and 43: Slika 6: Uravnoteţeni sistem kazal
Page 44 and 45: Hočevar izpostavlja več prednosti
Page 46 and 47: 3.1 ZDRAVSTVENI SISTEM V Sloveniji
Page 48 and 49: V Evropi so tako na podlagi teh dve
Page 50 and 51: Predvidene spremembe v predlogu Zak
Page 52 and 53: Uporabnik je v tem razmerju bistven
Page 54 and 55: 3.2.3 FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA SI
Page 56 and 57: Na podlagi podatkov OECD za leto 20
Page 58 and 59: 3.4 STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTENEGA
Page 60 and 61: Upravljanje na področju javnega se
Page 62 and 63: 3.5.1 VLOGA IN NALOGE MANAGEMENTA V
Page 64 and 65: Poleg tega menedţment ne sme zanem
Page 66 and 67: To v praksi pomeni zdravstveno obra
Page 68 and 69: Predstavlja stopnjo odličnosti zdr
Page 70 and 71: stopnja intenzivnosti dela, ki omog
Page 72 and 73: Za potrebe izboljševanja kakovosti
Page 74 and 75: 4. Izkušnje pacientov - cilj: meri
Page 76 and 77: Tabela 3: Razlika v povprečni ţiv
Page 80 and 81: Tako na primer Marko Kranjec (Kranj
Page 82 and 83: 4 ANALIZA POSLOVANJA SPLOŠNE BOLNI
Page 84 and 85: Nekatere dolgoročne cilje je bolni
Page 86 and 87: Tabela 5: Doseganje plana s koefici
Page 88 and 89: Graf 4: Primer strukture prihodkov
Page 90 and 91: Graf 5: Primerjava strukture posame
Page 92 and 93: Finančni načrt pripravi bolnišni
Page 94 and 95: Posamezna akutna bolnišnična obra
Page 96 and 97: 4.5.1.2 Stroški storitev Tabela 10
Page 98 and 99: Leto 2008: stroški dela so bili vi
Page 100 and 101: Leto 2010 pomeni iskanje dodatnih n
Page 102 and 103: 4.7.1 PREDSTAVITEV POSLOVNEGA IZIDA
Page 104 and 105: Značilnost leta 2008 je tudi sprej
Page 106 and 107: Vodstvo mora upoštevati dejavnike
Page 108 and 109: Odhodki v EUR Graf 7: Skupni invest
Page 110 and 111: Z uporabo KP je omogočena boljša
Page 112 and 113: Gre za ţe omenjeni, s strani MZ iz
Page 114 and 115: Poslovno leto 2009 je bilo v bolni
Page 116 and 117: Uspešnost poslovanja bolnišnice j
Page 118 and 119: S strateškim odločanjem se mora m
Page 120 and 121: Iz navedenega izhaja, da sistem fin
Page 122 and 123: Dejstvo je, da je bil deleţ stroš
Page 124 and 125: H7 - Varčevalni ukrepi v javnih zd
Page 126 and 127: Za menedţment v javnem zdravstvu j
Page 128 and 129:
Management se nanaša na procese, k
Page 130 and 131:
7.2 KAKOVOST IN POSLOVNA ODLIČNOST
Page 132 and 133:
Kakovost storitev in varnost bolnik
Page 134 and 135:
Notranji procesi (produktivnost zap
Page 136 and 137:
Do leta 2004 se je tako v 27 drţav
Page 138 and 139:
Izvajanje varnostnih vizit v prvi v
Page 140 and 141:
9 UPORABNOST REZULTATOV RAZISKOVANJ
Page 142 and 143:
10 ZAKLJUČEK Zdravstveni sistem ve
Page 144 and 145:
LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. AL
Page 146 and 147:
31. KAPLAN, R., Norton, D., (2001).
Page 148 and 149:
66. SKELA-SAVIC, B., (2007). Dejavn
Page 150 and 151:
VIRI 1. Ministrstvo za zdravje (201
Page 152 and 153:
PRILOGE Priloga A Tabela 1: Značil
Page 154 and 155:
Zunanje poročanje - za potrebe zun
Page 156 and 157:
Priloga Č Tabela 3: Navpična anal
Page 158 and 159:
Priloga E Gleich (2002, str. 449) n
Page 160 and 161:
Delni prenos financiranja zdravstve
Page 162 and 163:
Na področju financiranja: pod
Page 164 and 165:
Plan 2007 31.12.2007 31.12.2006 Ind
Page 166 and 167:
Priloga N Primer obrazca: Obračun
Page 168 and 169:
Priloga P Tabela 10: Poslovni izid
Page 170:
Priloga Š Izvrševanje programa zd
show all

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?