zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

More documents

Recommendations

Info

Delni prenos financiranja zdravstvenih storitev na dopolnilno zdravstveno zavarovanje omogoča zatiskanje oči pred dejstvom, da so sredstva omejena in tako vsem deleţnikom v zdravstvu ne nalaga potrebnega bremena racionalnosti pri upravljanju z zbranimi sredstvi; Neustrezne investicije v zdravstvu v Sloveniji, ki niso v zadostni meri sledile razvoju zdravstvenih tehnologij in medicinskega znanja, temveč so večinoma temeljile na izgradnji posteljnih kapacitet v bolnišnicah, ki so s spremembami potreb prebivalstva sedaj neustrezne ali odvečne; Priloga I Nekaj primerov uspešnih racionalizacijskih ukrepov v Splošni bolnišnici Celje (Ferjanc, 2011, str. 24-27): Povečanje učinkovitosti operacijskih dvoran – primer kaţe, da se je učinkovitost povečala (v letu 2009 se je izkoriščenost operacijskih dvoran povečala za 10-15 %) ob intenzivnih naporih poslovodnega in strokovnega vodstva ter predstojnika oddelka ter posameznikov, ki so s svojim delom in prepričevanjem sodelavcev dosegli znatne premike k večji učinkovitosti. Na učinkovitost ukrepa pa lahko hitro vplivajo različni dejavniki, kot so na primer stavke zdravstvenega osebja. Uvedba elektronske registracije delovnega časa – ker v strukturi celotnih stroškov stroški dela predstavljajo pribliţno 60 % deleţ je to zadosten razlog za nadzor nad prisotnostjo zaposlenih na delovnem mestu. Takšen ukrep je prinesel precej nezadovoljstva na eni, pa tudi precej zadovoljstva na drugi strani. V začetku je bilo zaslediti registracije prihodov oziroma odhodov za drugega zaposlenega, kasneje pa so se po opozorilih s strani poslovodstva te kršitve minimalizirale (jih skoraj ni zaznati). Po začetnem nezadovoljstvu in strahu pred sistemom so zaposleni postopoma ukrep sprejeli. Uvajanje terapije Switch – poraba zdravil predstavlja pribliţno 8 % vseh stroškov v bolnišnici, zato je iskanje načinov za zmanjšanje njihove porabe s pomočjo terapije Switch pripeljalo do pobude za racionalnejšo porabo le-teh. Terapija Switch pomeni zamenjavo parenteralne oblike nekega zdravila (tekoča oblika zdravila v ţilo) s peroralno obliko istega ali drugega zdravila (vnos skozi usta), ki pa ima enak ali podoben farmakoterapevtski učinek. V ta namen so bila pripravljena priporočila s kriteriji, ki so v bolnišnici v uporabi od 1. 10. 2011 dalje, skupaj z obrazci. Optimizacija procesa transporta bioloških vzorcev – v laboratorijski medicini je za zanesljivost in pravilnost rezultata analiz bioloških vzorcev med drugim pomemben tudi čas transporta do oddelka za laboratorijsko medicino (najpozneje eno uro od odvzema). V tem primeru je bilo potrebno vzpostaviti zgolj red, za kar ni bilo potrebnih posebnih investicij. Rezultat se kaţe v tem, da ekipa za transport mesečno porabi manj časa (na primeru 80 ur manj), posredno pa so se zmanjšale potrebe po ponovnem odvzemu biološkega vzorca, kar se pozna na stroških in kakovosti. IX
Priloga J Dolgoročni – strateški cilji SB M. Sobota, ki so razdeljeni v pet sklopov (vir: Letno poročilo SB MS, 2010): Na strokovnem področju: uvedba celovitega sistema kakovosti s poudarkom na izdelavi kliničnih poti na področjih, kjer še niso uvedene, njihovo dosledno implementacijo ter spremljanje lastnih kazalnikov kakovosti na podlagi kliničnih poti in s tem povezano pridobitev zahtevnega certifikata kakovosti; skrb za varnost pacientov tudi z varnostnimi vizitami; povečati enodnevno bolnišnično obravnavo pacientov na račun akutne bolnišnične obravnave in skrajšati leţalne dobe ter s tem dosledno izvajanje pravilnika o čakalnih dobah; skrajšanje čakalne dobe glede na razpoloţljivost strokovnega kadra; poudarek na strokovnih področjih, kjer je opaţena prednost pred ostalimi bolnišnicami; izboljšati sodelovanje in strokovnost s primarnim nivojem zdravljenja, da bo manj nepotrebnih napotitev na sekundarni nivo, izboljšati dostopnost in povišati raven strokovnega dela; izboljšanje kazalnikov kakovosti; organizacija skupne oskrbe urgentnih pacientov primarnega in sekundarnega nivoja v naši regiji; dogovarjanje o zdruţevanju oskrbe urgentnih bolnikov v pomurski regiji; ohranitev in nadgrajevanje akreditiranih dejavnosti bolnišnice (preskrba s človeškimi tkivi in celicami, patohistološka dejavnost, laboratorijska dejavnost, bolnišnična prehrana in dietoterapija, pralnica, sterilizacija); Na raziskovalnem in pedagoškem področju: še naprej biti učna baza za zdravstveno nego in fizioterapijo Visokošolskemu zavodu Evropsko središče Maribor ter omogočiti habilitacijo zaposlenim z namenom, da le-ti postanejo predavatelji in nosilci nadgradnje in razvoja ter oblikovalci hišne medicinske oziroma širše zdravstvene doktrine; spodbujati nadaljnji razvoj pedagoškega dela zdravstvenega osebja, ki je zaposleno pri nas; Krepitev povezav in sodelovanja: oblikovanje interdisciplinarnih medicinskih timov z vključitvijo kliničnega farmacevta v celostno oskrbo bolnikov predvsem z zdravili; timsko in konzilijsko delo; X
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA U
Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
Page 6 and 7:
Za uspešno obvladovanje sprememb m
Page 8 and 9:
In order to achieve this, certain m
Page 10 and 11:
3 ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI .
Page 12 and 13:
4.11 Sklepne ugotovitve - predstavi
Page 14 and 15:
SEZNAM PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONO
Page 16 and 17:
SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ABO - ak
Page 18 and 19:
1 UVOD Sistem zdravstvenega varstva
Page 20 and 21:
Sicer pa bi v primeru zdravstva mor
Page 22 and 23:
Kot ostali javni zdravstveni zavodi
Page 24 and 25:
Analiza poslovanja je opravljena na
Page 26 and 27:
2 ANALIZA POSLOVANJA V ZDRAVSTVU H
Page 28 and 29:
Stroški zdravljenja na pacienta ta
Page 30 and 31:
V ta namen so zato v uporabi standa
Page 32 and 33:
Problem dojemanja uspešnosti je v
Page 34 and 35:
Merjenje in vrednotenje zmogljivost
Page 36 and 37:
Metoda uravnoteţenega sistema kaza
Page 38 and 39:
Slika 3: Model osnovne verige vredn
Page 40 and 41:
Slika 5: Veriga vzročno-posledičn
Page 42 and 43:
Slika 6: Uravnoteţeni sistem kazal
Page 44 and 45:
Hočevar izpostavlja več prednosti
Page 46 and 47:
3.1 ZDRAVSTVENI SISTEM V Sloveniji
Page 48 and 49:
V Evropi so tako na podlagi teh dve
Page 50 and 51:
Predvidene spremembe v predlogu Zak
Page 52 and 53:
Uporabnik je v tem razmerju bistven
Page 54 and 55:
3.2.3 FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA SI
Page 56 and 57:
Na podlagi podatkov OECD za leto 20
Page 58 and 59:
3.4 STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTENEGA
Page 60 and 61:
Upravljanje na področju javnega se
Page 62 and 63:
3.5.1 VLOGA IN NALOGE MANAGEMENTA V
Page 64 and 65:
Poleg tega menedţment ne sme zanem
Page 66 and 67:
To v praksi pomeni zdravstveno obra
Page 68 and 69:
Predstavlja stopnjo odličnosti zdr
Page 70 and 71:
stopnja intenzivnosti dela, ki omog
Page 72 and 73:
Za potrebe izboljševanja kakovosti
Page 74 and 75:
4. Izkušnje pacientov - cilj: meri
Page 76 and 77:
Tabela 3: Razlika v povprečni ţiv
Page 78 and 79:
Obvladovanje stroškov v zdravstvu
Page 80 and 81:
Tako na primer Marko Kranjec (Kranj
Page 82 and 83:
4 ANALIZA POSLOVANJA SPLOŠNE BOLNI
Page 84 and 85:
Nekatere dolgoročne cilje je bolni
Page 86 and 87:
Tabela 5: Doseganje plana s koefici
Page 88 and 89:
Graf 4: Primer strukture prihodkov
Page 90 and 91:
Graf 5: Primerjava strukture posame
Page 92 and 93:
Finančni načrt pripravi bolnišni
Page 94 and 95:
Posamezna akutna bolnišnična obra
Page 96 and 97:
4.5.1.2 Stroški storitev Tabela 10
Page 98 and 99:
Leto 2008: stroški dela so bili vi
Page 100 and 101:
Leto 2010 pomeni iskanje dodatnih n
Page 102 and 103:
4.7.1 PREDSTAVITEV POSLOVNEGA IZIDA
Page 104 and 105:
Značilnost leta 2008 je tudi sprej
Page 106 and 107:
Vodstvo mora upoštevati dejavnike
Page 108 and 109:
Odhodki v EUR Graf 7: Skupni invest
Page 110 and 111: Z uporabo KP je omogočena boljša
Page 112 and 113: Gre za ţe omenjeni, s strani MZ iz
Page 114 and 115: Poslovno leto 2009 je bilo v bolni
Page 116 and 117: Uspešnost poslovanja bolnišnice j
Page 118 and 119: S strateškim odločanjem se mora m
Page 120 and 121: Iz navedenega izhaja, da sistem fin
Page 122 and 123: Dejstvo je, da je bil deleţ stroš
Page 124 and 125: H7 - Varčevalni ukrepi v javnih zd
Page 126 and 127: Za menedţment v javnem zdravstvu j
Page 128 and 129: Management se nanaša na procese, k
Page 130 and 131: 7.2 KAKOVOST IN POSLOVNA ODLIČNOST
Page 132 and 133: Kakovost storitev in varnost bolnik
Page 134 and 135: Notranji procesi (produktivnost zap
Page 136 and 137: Do leta 2004 se je tako v 27 drţav
Page 138 and 139: Izvajanje varnostnih vizit v prvi v
Page 140 and 141: 9 UPORABNOST REZULTATOV RAZISKOVANJ
Page 142 and 143: 10 ZAKLJUČEK Zdravstveni sistem ve
Page 144 and 145: LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. AL
Page 146 and 147: 31. KAPLAN, R., Norton, D., (2001).
Page 148 and 149: 66. SKELA-SAVIC, B., (2007). Dejavn
Page 150 and 151: VIRI 1. Ministrstvo za zdravje (201
Page 152 and 153: PRILOGE Priloga A Tabela 1: Značil
Page 154 and 155: Zunanje poročanje - za potrebe zun
Page 156 and 157: Priloga Č Tabela 3: Navpična anal
Page 158 and 159: Priloga E Gleich (2002, str. 449) n
Page 162 and 163: Na področju financiranja: pod
Page 164 and 165: Plan 2007 31.12.2007 31.12.2006 Ind
Page 166 and 167: Priloga N Primer obrazca: Obračun
Page 168 and 169: Priloga P Tabela 10: Poslovni izid
Page 170: Priloga Š Izvrševanje programa zd
show all

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?