zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Vodstvo mora upoštevati dejavnike zadovoljstva pri delu, delovne pogoje, moţnost
soodločanja o načinu in razporedu dela ter vzdrţevati primeren nivo komuniciranja z
zaposlenimi. Vodstvo mora zaposlene z načinom vodenja in nadzora tudi motivirati,
predvsem pa morajo delo oblikovati tako, da bo za zaposlene predstavljalo intelektualno
stimulacijo. Ker imajo zaposleni v zdravstvenih organizacijah veliko znanj in obvladujejo
mnogo veščin, jim je potrebno omogočiti, da to znanje in veščine tudi uporabljajo.
Stanje organizacijske klime v konkretni organizaciji lahko ocenimo le s pomočjo merjenja,
s katerim pridobimo vpogled v stanje klime v organizaciji, predvsem kako organizacija
izpolnjuje potrebe in pričakovanja zaposlenih. Kar zadeva organizacijsko klimo v bolnišnici
bi bilo potrebno pripraviti ustrezen model (vprašalnik ipd.) za izvedbo merjenja ter potem
le-tega izvesti na primernem številu zaposlenih.
4.9.2 STROŠKI IZOBRAŢEVANJA
Tabela 16: Stroški izobraţevanja 2005-2010
Leto
Indeks
Strokovno
izobraţevanje
v EUR
2005 2006 Ind.
06/05
2007 Ind.
07/06
2008 Ind.
08/07
131.447 139.102 105,82 154.787 111.28 275.598 178,05
Leto
Indeks
Strokovno
izobraţevanje
v EUR
2009 Ind.
09/08
2010 Ind.
10/09
Ind.
10/05
225.415 81,79 197.660 87,69 1,50
Vir: Letna poročila SB M. Sobota, lasten prikaz
Varčevalni ukrepi, ki so v bolnišnici prišli do izraza predvsem v zadnjih letih, so vplivali tudi
na razvoj stroke v tistem delu, ki se nanaša na zmanjševanje stroškov iz naslova
strokovnega izobraţevanja zaposlenih. To velja tako za zdravniški, kakor tudi za kader
zdravstvene nega. Brez vlaganja v znanje in nadgradnjo le-tega ni mogoče pričakovati
razvoja stroke. Razvoj medicinske tehnologije, nove metode zdravljenja ter vsesplošni
razvoj na področju medicine od zdravstvenega kadra zahtevajo sprotno in stalno
izobraţevanje. Zmanjševanje sredstev iz naslova strokovnega izobraţevanja lahko ima
negativne posledice za kakovost zdravstvenih storitev, kar pa nikakor ni v interesu
udeleţencev v sistemu zdravstvenega varstva.
V letu 2005 je bilo za strokovno izobraţevanje porabljenih 131.447 EUR, kar je za 5,91 %
manj kot v letu 2004. Za strokovno literaturo (predvsem tujo) je bilo porabljeno 52.237
EUR, kar je za 12,05 % več kot v letu 2004.
V letu 2006 je bilo za strokovno izobraţevanje in izpopolnjevanje namenjenih 1239,5 dni,
kar je za 8,32 % manj kot v letu 2005. Za strokovno izpopolnjevanje je bilo v letu 2006
porabljeno 139.102 EUR, kar je za 5,93 % več kot v letu 2005. Za strokovno literaturo je
bilo v letu 2006 porabljeno 50.749 EUR, kar je za 2,85 % manj kot v letu 2005.
89