zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

More documents

Recommendations

Info

Odhodki v EUR Graf 7: Skupni investicijski odhodki 2005/2010, SB M. Sobota Skupni investicijski odhodki 2005 do 2010 5000000 4184952 4000000 3000000 3144624 2006 2007 2000000 1076885 1142768 1494835 2008 1000000 2009 0 2010 Leto Vir: Lasten prikaz, letna poročila SB M. Sobota Leto 2007: nabavljena je bila nova oprema v vrednosti 1.066.389 EUR, kar je za 11,42 % več kot v letu 2006. Investicijskega vzdrţevanja je bilo manj kot v preteklem letu, skupaj je bilo porabljeno 111.059 EUR (-47,83%). Za tekoče vzdrţevanje osnovnih sredstev je bilo porabljeno 245.236 EUR, kar je za 67 % manj kot v preteklem letu. Skupni investicijski odhodki so v letu 2007 znašali 1.142.768 EUR. Leto 2008: nabavljena je bila nova oprema v vrednosti 3.138.005 EUR, kar je za 294,26 % več kov v preteklem letu. Stroški investicijsko vzdrţevalnih del so znašali 1.058.227 EUR in so bili v primerjavi z letom 2007 za 3,8 % višji, v primerjavi s planom pa za 0,14 % višji (v tem znesku je zajeto tudi tekoče vzdrţevanje osnovnih sredstev). Skupni investicijski odhodki so v letu 2008 znašali 4.184.952 EUR. Leto 2009: stroški tekočega investicijskega vzdrţevanja so v letu 2009 znašali 1.034.656 EUR in so v primerjavi z letom 2008 niţji za 2,23 %. Skupni investicijski odhodki so znašali 1.494.835 EUR. V osnovna sredstva je bilo investirano 1.624.667 EUR. Leto 2010: za nove investicije je bilo namenjeno 3.074.537 EUR (medicinska oprema 2.183.986 EUR, nemedicinska 252.177 EUR, gradbeni objekti 410.544 EUR, neopredmetena sredstva 227.830 EUR). Stroški investicijsko vzdrţevalnih del so znašali 929.623 EUR in so v primerjavi z letom 2009 niţji za 10,15 % (plan -3,23%). Skupni investicijski odhodki so v letu 2010 znašali 3.144.624 EUR. 4.9.4 VPLIV ZNIŢEVANJA STROŠKOV NA KAKOVOST OBRAVNAVE PACIENTOV V zadnjih letih, ko se je ekonomska in finančna kriza občutno dotaknila tudi področja zdravstvenega varstva, so varčevalne ukrepe s strani ZZZS in MZ najprej in najbolj občutile bolnišnice kot največji porabniki finančnih sredstev v sistemu zdravstvenega varstva. 91
Zdravstvena blagajna z različnimi varčevalnimi ukrepi pritiska na bolnišnice, da bi čim bolj izkoristile svoje, še morebitne ne izkoriščene notranje rezerve. Po mnenju vodstva zdravstvene blagajne se rezerve skrivajo v skupnih naročilih, standardizaciji materiala, boljši izkoriščenosti opreme in podobnem. Zdravstvena blagajna kaţe na izvajalce, predvsem na bolnišnice, po drugi strani pa sama ne poskrbi za lastne notranje rezerve (nepobrani prispevki za zdravstveno zavarovanje). Zgolj z administrativnimi ukrepi niţanja cen in zmanjševanjem zdravstvenih programov ni mogoče iskati rezerv ter hkrati ohranjati dostopnosti do kakovostnih zdravstvenih storitev. Tako tudi rebalans proračuna ZZZS prav gotovo ni upravičen, saj je na primer drţava ţe velikokrat veliko več denarja namenila raznim neperspektivnim podjetjem. Za zdravstvo bi bilo potrebno ohraniti obseg sredstev, hkrati pa razpoloţljiva sredstva tudi kar najbolj izkoristiti. Se je pa mogoče strinjati, da so velike rezerve še vedno pri raznih naročilih, kjer posredniki in verjetno še kdo, ustvarjajo dobičke, zato bi bilo potrebno sistem skupnega naročanja končno urediti. Kako posledice varčevalnih ukrepov čutijo bolniki, ni enostavno oceniti. Po zagotovilih plačnika in izvajalcev zdravstvenih storitev naj pacienti pri nudenju zdravstvenih storitev ne bi bili prikrajšani. V praksi pacienti nedvomno občutijo, da se pri zdravstvenih storitvah varčuje bolj kot se je v preteklosti (rehabilitacijska okrevanja, fizioterapija, prevozi idr.). Glede na to, da bi o vplivu varčevanja na kakovost zdravstvenih storitev bilo mogoče govoriti le na podlagi obširne raziskave, kar pa je za zunanjega opazovalca skorajda neizvedljivo, se bom omejil predvsem na javno dostopne ugotovitve (anketa o zadovoljstvo pacientov ipd.). Ena takšnih anket (Nacionalna anketa o izkušnjah odraslih pacientov v akutni bolnišnici) je bila izvedena v letu 2010 (objava, marec 2011). Iz objavljenega poročila je razvidno, da izvedba ankete ni preprosto opravilo, čeprav je bila izvedena ob široki logistični podpori. Sicer pa sama anketa o zadovoljstvu pacientov postreţe predvsem s subjektivnimi videnji in občutki posameznikov, ki nimajo strokovnega medicinskega znanja. Gre torej za videnje neposredne kakovosti, kakovosti kot jo pacienti dojemajo iz izkušnje z zdravstveno ustanovo. Zato zgolj na podlagi izkušenj pacientov ni mogoče relevantno sklepati, ali in v kolikšni meri obstaja vpliv varčevanja (zniţevanja stroškov) na kakovost zdravstvene obravnave. Za verodostojno podajo ugotovitve o višini povezave med zniţevanjem stroškov in kakovostjo obravnave pacientov bi bilo potrebno opraviti širšo raziskavo, ki bi poleg pacientov vključevala tudi zdravstveno osebje ter ostale udeleţence v sistemu zdravstvene oskrbe. Sicer pa je zagotavljanje in nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe v drţavah EU zahtevana kot prednostna aktivnost (Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu 2010-2015, 2010). Kot del Unije mora tudi Slovenija upoštevati mednarodno in evropsko sprejeta merila in načela s področja kakovosti ter širše cilje, kot so: uspešnost, varnost, pravočasnost, enakopravnost in osredotočenost na pacienta. Za kakovostno obravnavo pacienta je pomembno sistematično izboljševanje znanja izvajalcev, organiziranost procesa zdravstvene obravnave, delovnega okolja in organizacijske kulture ter vodenje. Poleg vsega gre omeniti, kar zadeva kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, tudi uvedbo kliničnih poti (KP). KP so orodje, s pomočjo katerega integriramo različne vidike obravnave pacienta in konkretiziramo klinične smernice v plan oskrbe posameznega pacienta. 92
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA U
Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
Page 6 and 7:
Za uspešno obvladovanje sprememb m
Page 8 and 9:
In order to achieve this, certain m
Page 10 and 11:
3 ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI .
Page 12 and 13:
4.11 Sklepne ugotovitve - predstavi
Page 14 and 15:
SEZNAM PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONO
Page 16 and 17:
SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ABO - ak
Page 18 and 19:
1 UVOD Sistem zdravstvenega varstva
Page 20 and 21:
Sicer pa bi v primeru zdravstva mor
Page 22 and 23:
Kot ostali javni zdravstveni zavodi
Page 24 and 25:
Analiza poslovanja je opravljena na
Page 26 and 27:
2 ANALIZA POSLOVANJA V ZDRAVSTVU H
Page 28 and 29:
Stroški zdravljenja na pacienta ta
Page 30 and 31:
V ta namen so zato v uporabi standa
Page 32 and 33:
Problem dojemanja uspešnosti je v
Page 34 and 35:
Merjenje in vrednotenje zmogljivost
Page 36 and 37:
Metoda uravnoteţenega sistema kaza
Page 38 and 39:
Slika 3: Model osnovne verige vredn
Page 40 and 41:
Slika 5: Veriga vzročno-posledičn
Page 42 and 43:
Slika 6: Uravnoteţeni sistem kazal
Page 44 and 45:
Hočevar izpostavlja več prednosti
Page 46 and 47:
3.1 ZDRAVSTVENI SISTEM V Sloveniji
Page 48 and 49:
V Evropi so tako na podlagi teh dve
Page 50 and 51:
Predvidene spremembe v predlogu Zak
Page 52 and 53:
Uporabnik je v tem razmerju bistven
Page 54 and 55:
3.2.3 FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA SI
Page 56 and 57:
Na podlagi podatkov OECD za leto 20
Page 58 and 59: 3.4 STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTENEGA
Page 60 and 61: Upravljanje na področju javnega se
Page 62 and 63: 3.5.1 VLOGA IN NALOGE MANAGEMENTA V
Page 64 and 65: Poleg tega menedţment ne sme zanem
Page 66 and 67: To v praksi pomeni zdravstveno obra
Page 68 and 69: Predstavlja stopnjo odličnosti zdr
Page 70 and 71: stopnja intenzivnosti dela, ki omog
Page 72 and 73: Za potrebe izboljševanja kakovosti
Page 74 and 75: 4. Izkušnje pacientov - cilj: meri
Page 76 and 77: Tabela 3: Razlika v povprečni ţiv
Page 78 and 79: Obvladovanje stroškov v zdravstvu
Page 80 and 81: Tako na primer Marko Kranjec (Kranj
Page 82 and 83: 4 ANALIZA POSLOVANJA SPLOŠNE BOLNI
Page 84 and 85: Nekatere dolgoročne cilje je bolni
Page 86 and 87: Tabela 5: Doseganje plana s koefici
Page 88 and 89: Graf 4: Primer strukture prihodkov
Page 90 and 91: Graf 5: Primerjava strukture posame
Page 92 and 93: Finančni načrt pripravi bolnišni
Page 94 and 95: Posamezna akutna bolnišnična obra
Page 96 and 97: 4.5.1.2 Stroški storitev Tabela 10
Page 98 and 99: Leto 2008: stroški dela so bili vi
Page 100 and 101: Leto 2010 pomeni iskanje dodatnih n
Page 102 and 103: 4.7.1 PREDSTAVITEV POSLOVNEGA IZIDA
Page 104 and 105: Značilnost leta 2008 je tudi sprej
Page 106 and 107: Vodstvo mora upoštevati dejavnike
Page 110 and 111: Z uporabo KP je omogočena boljša
Page 112 and 113: Gre za ţe omenjeni, s strani MZ iz
Page 114 and 115: Poslovno leto 2009 je bilo v bolni
Page 116 and 117: Uspešnost poslovanja bolnišnice j
Page 118 and 119: S strateškim odločanjem se mora m
Page 120 and 121: Iz navedenega izhaja, da sistem fin
Page 122 and 123: Dejstvo je, da je bil deleţ stroš
Page 124 and 125: H7 - Varčevalni ukrepi v javnih zd
Page 126 and 127: Za menedţment v javnem zdravstvu j
Page 128 and 129: Management se nanaša na procese, k
Page 130 and 131: 7.2 KAKOVOST IN POSLOVNA ODLIČNOST
Page 132 and 133: Kakovost storitev in varnost bolnik
Page 134 and 135: Notranji procesi (produktivnost zap
Page 136 and 137: Do leta 2004 se je tako v 27 drţav
Page 138 and 139: Izvajanje varnostnih vizit v prvi v
Page 140 and 141: 9 UPORABNOST REZULTATOV RAZISKOVANJ
Page 142 and 143: 10 ZAKLJUČEK Zdravstveni sistem ve
Page 144 and 145: LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. AL
Page 146 and 147: 31. KAPLAN, R., Norton, D., (2001).
Page 148 and 149: 66. SKELA-SAVIC, B., (2007). Dejavn
Page 150 and 151: VIRI 1. Ministrstvo za zdravje (201
Page 152 and 153: PRILOGE Priloga A Tabela 1: Značil
Page 154 and 155: Zunanje poročanje - za potrebe zun
Page 156 and 157: Priloga Č Tabela 3: Navpična anal
Page 158 and 159:
Priloga E Gleich (2002, str. 449) n
Page 160 and 161:
Delni prenos financiranja zdravstve
Page 162 and 163:
Na področju financiranja: pod
Page 164 and 165:
Plan 2007 31.12.2007 31.12.2006 Ind
Page 166 and 167:
Priloga N Primer obrazca: Obračun
Page 168 and 169:
Priloga P Tabela 10: Poslovni izid
Page 170:
Priloga Š Izvrševanje programa zd
show all

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?