zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

More documents

Recommendations

Info

4. Izkušnje pacientov - cilj: meriti in izboljšati zadovoljstvo pacientov. Celovito zadovoljstvo pacientov je ključni cilj vsakega izvajalca zdravstvenih storitev. Zadovoljstvo in izkušnje pacientov bolnišnice spremljajo s pomočjo standardiziranih vprašalnikov. Direktor posreduje ugotovitve Svetu zavoda in Ministrstvu za zdravje. Namen teh kazalnikov in standardov je prikazati in ovrednotiti poslovni uspeh posamezne bolnišnice. Omenjeni standardi in kazalniki veljajo za vse bolnišnice, zato bodo morale vse prikazovati poslovanje na enak način. Na podlagi enotne metodologije so moţne medsebojne primerjave in s tem nadzor nad porabo javnih sredstev. Kazalniki in standardi sledijo pričakovane rezultate in nekatere dejavnike po modelu odličnosti (MZ, Oddelek za kakovost v zdravstvu, 2006, str. 6-12). 3.7 SPREMEMBE V SISTEMU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Evropska komisija in OECD na osnovi ključnih kazalnikov zdravja in zdravstvenih sistemov ugotavljata (Evropa 2010 - pregled zdravstva), da so drţave EU v zadnjih desetletjih na področju zdravja ljudi dosegle velik napredek. Povprečna pričakovana ţivljenjska doba se je v EU od leta 1980 podaljšala za 6 let. V tabeli 3 je prikazano povečevanje povprečne ţivljenjske dobe v obdobju desetih let, povprečna ţivljenjska doba ţensk je občutno višja (tabela 4), vendar se razkorak ţenske-moški nekoliko zniţuje. K podaljšanju ţivljenjske dobe naj bi znatno prispevalo izboljšanje ţivljenjskih in delovnih razmer ter uvedba zdravju prijaznejšega ţivljenjskega sloga ljudi, veliko pa naj bi k temu pripomogel tudi napredek v zdravstveni oskrbi. Zaradi napredka in čedalje večjih pričakovanj ljudi, ki zaradi staranja potrebujejo vedno več zdravstvene oskrbe, evropski zdravstveni sistemi postajajo večji in zapletenejši, poraba za zdravstvo pa zahteva vedno večji deleţ nacionalnega prihodka. Slovenija pri tem deli teţave večine evropskih drţav in se hkrati z izboljševanjem kazalcev zdravstvenega stanja, uvajanjem modernejših zdravstvenih tehnologij in ob staranju prebivalstva sooča tudi s potrebo po vedno večji porabi sredstev za zdravstveno varstvo (Ministrstvo za zdravje, priprava Strategije razvoja Slovenije 2013-2020, 2011). Evropski sistemi zdravstvenega varstva se nenehno soočajo z različnimi pritiski (posebno v zadnjem obdobju), na to pa vplivajo predvsem spremenjene ekonomske in finančne razmere. Podobno velja tudi za slovenski sistem zdravstvenega varstva. Tako so se na primer ţe v „Izhodni strategiji 2010“ kot eden izmed ključnih strukturnih ukrepov napovedovale spremembe v sistemu zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja. Na ravni Ministrstva za zdravje je bilo v letu 2011 pripravljenih nekoliko izhodišč za nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020. Iz izhodišč je razvidno, da ministrstvo med drugim predlaga tudi odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter prenos sredstev v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Takšna ideja verjetno še ni dovolj razdelana glede pozitivnih in negativnih učinkov sprejema in uvedbe v prakso. Uvedba nove dajatve ali povišanje prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje, kakor tudi zaradi eventualnega prenosa dela finančnega bremena v drţavni proračun, bi to lahko imelo precejšnje negativne učinke na konkurenčnost gospodarstva. 57
Tabela 2: Povprečna ţivljenjska doba prebivalstva v izbranih evropskih drţavah DRŢAVA/LETO 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Avstrija 81.2 81.7 81.7 81.5 82.1 82.2 82.8 83.1 83.3 83.2 .. Belgija 81 81.2 81.2 81.1 81.9 81.9 82.3 82.6 82.6 82.8 .. Češka 78.5 78.6 78.7 78.6 79.2 79.2 79.9 80.2 80.5 80.5 .. Danska 79.2 79.3 79.3 79.8 80.2 80.5 80.7 80.6 81 81.1 .. Estonija 76 76.2 77 76.9 77.8 78.1 78.5 78.7 79.2 80.1 .. Finska 81.2 81.7 81.6 81.9 82.5 82.5 83.1 83.1 83.3 83.5 .. Francija 82.8 82.9 83 82.9 83.8 83.8 84.2 84.4 84.3 84,4 84,4 Nemčija 81.2 81.5 81.3 81.3 81.9 82 82.4 82.7 82.7 82.8 .. Grčija 80.6 81 81.1 81.2 81.3 81.6 81.9 81.8 82.3 82.7 .. Madţarska 75.9 76.4 76.7 76.7 76.9 76.9 77.4 77.3 77.8 77.9 .. Islandija 81.8 82.2 82.5 82.7 82.7 83.1 83 82.9 83 83.3 .. Irska 79.2 79.9 80.5 80.8 81.3 81.6 82.1 82.1 82.4 82.5 .. Italija 82.8 83.1 83.2 82.8 83.8 83.6 84.2 84.2 84.5 .. .. Luxembourg 81.3 80.7 81.5 80.8 82.4 82.3 81.9 82.2 83.1 83.3 .. Nizozemska 80.5 80.7 80.7 80.9 81.4 81.6 81.9 82.3 82.3 82.7 .. Norveška 81.5 81.6 81.6 82.1 82.5 82.7 82.9 82.9 83.2 83.2 .. Poljska 78 78.3 78.7 78.8 79.2 79.4 79.6 79.7 80 80 .. Portugalska 80.2 80.5 80.6 80.6 81.5 81.3 82.3 82.2 82.4 82.6 .. Slovaška 77.4 77.7 77.7 77.8 77.8 77.9 78.2 78.1 78.7 78.7 .. Slovenija 79.1 79.6 79.9 80.7 81.1 81.3 81.9 81.8 82.3 82.3 .. Španija 82.9 83.2 83.2 83 83.7 83.7 84.4 84.3 84.5 84.9 .. Švedska 82 82.1 82.1 82.5 82.7 82.8 82.9 83 83.2 83.4 83.5 Švica 82.8 83.2 83.2 83.2 83.8 84 84.2 84.4 84.6 84.6 .. Zdruţeno kraljestvo 80.3 80.5 80.6 80.5 81.2 81.3 81.7 81.8 81.9 82.5 .. Vir: OECD Health Data 2011, OECD StatExtracts. Vpliv ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja bi lahko imel vpliv tudi na vzdrţnost javnih financ (dvome glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izraţajo predvsem izvajalci). Zaradi moţnih negativnih posledic se je reforme sistema zdravstvenega zavarovanja potrebno lotiti premišljeno. Pri tem tudi ne gre prezreti vprašanj, kako na primer breme vse večjih izdatkov za zdravstveno varstvo čim bolj enakomerno in pravično porazdeliti med zavarovance. Tako je na primer tudi potrebno razjasniti, kje je meja med javnim in zasebnim, opredeliti je potrebno odgovornost posameznika za lastno zdravje, določiti načine učinkovitega spodbujanja zdravstvene preventive ipd. (MZ, priprava Strategija razvoja Slovenije 2013-2020, 2011). Po podatkih ZZZS je Slovenija v letu 2010 za zdravstvo namenila 3.220,7 milijone EUR, kar je v deleţu BDP 9 %. Po zadnjih primerljivih podatkih iz leta 2008 se Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi drţavami po deleţu izdatkov v BDP uvršča ravno v evropsko povprečje (Vir: Ministrstvo za zdravje, 2011). Se pa pojavlja vprašanje, kako se v resnici v sistemu zdravstvenega varstva porabijo vsa ta sredstva Glede na oceno učinkovitosti javnega financiranja je Slovenija uvrščena na 18. mesto. Na problem relativno nizke učinkovitosti javne porabe na področju zdravstvenega varstva sta Slovenijo opozorili tudi ţe OECD in Evropska komisija (poročilo: Nacionalni reformni program Slovenije za leto 2011). 58
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA U
Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
Page 6 and 7:
Za uspešno obvladovanje sprememb m
Page 8 and 9:
In order to achieve this, certain m
Page 10 and 11:
3 ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI .
Page 12 and 13:
4.11 Sklepne ugotovitve - predstavi
Page 14 and 15:
SEZNAM PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONO
Page 16 and 17:
SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ABO - ak
Page 18 and 19:
1 UVOD Sistem zdravstvenega varstva
Page 20 and 21:
Sicer pa bi v primeru zdravstva mor
Page 22 and 23:
Kot ostali javni zdravstveni zavodi
Page 24 and 25: Analiza poslovanja je opravljena na
Page 26 and 27: 2 ANALIZA POSLOVANJA V ZDRAVSTVU H
Page 28 and 29: Stroški zdravljenja na pacienta ta
Page 30 and 31: V ta namen so zato v uporabi standa
Page 32 and 33: Problem dojemanja uspešnosti je v
Page 34 and 35: Merjenje in vrednotenje zmogljivost
Page 36 and 37: Metoda uravnoteţenega sistema kaza
Page 38 and 39: Slika 3: Model osnovne verige vredn
Page 40 and 41: Slika 5: Veriga vzročno-posledičn
Page 42 and 43: Slika 6: Uravnoteţeni sistem kazal
Page 44 and 45: Hočevar izpostavlja več prednosti
Page 46 and 47: 3.1 ZDRAVSTVENI SISTEM V Sloveniji
Page 48 and 49: V Evropi so tako na podlagi teh dve
Page 50 and 51: Predvidene spremembe v predlogu Zak
Page 52 and 53: Uporabnik je v tem razmerju bistven
Page 54 and 55: 3.2.3 FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA SI
Page 56 and 57: Na podlagi podatkov OECD za leto 20
Page 58 and 59: 3.4 STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTENEGA
Page 60 and 61: Upravljanje na področju javnega se
Page 62 and 63: 3.5.1 VLOGA IN NALOGE MANAGEMENTA V
Page 64 and 65: Poleg tega menedţment ne sme zanem
Page 66 and 67: To v praksi pomeni zdravstveno obra
Page 68 and 69: Predstavlja stopnjo odličnosti zdr
Page 70 and 71: stopnja intenzivnosti dela, ki omog
Page 72 and 73: Za potrebe izboljševanja kakovosti
Page 76 and 77: Tabela 3: Razlika v povprečni ţiv
Page 78 and 79: Obvladovanje stroškov v zdravstvu
Page 80 and 81: Tako na primer Marko Kranjec (Kranj
Page 82 and 83: 4 ANALIZA POSLOVANJA SPLOŠNE BOLNI
Page 84 and 85: Nekatere dolgoročne cilje je bolni
Page 86 and 87: Tabela 5: Doseganje plana s koefici
Page 88 and 89: Graf 4: Primer strukture prihodkov
Page 90 and 91: Graf 5: Primerjava strukture posame
Page 92 and 93: Finančni načrt pripravi bolnišni
Page 94 and 95: Posamezna akutna bolnišnična obra
Page 96 and 97: 4.5.1.2 Stroški storitev Tabela 10
Page 98 and 99: Leto 2008: stroški dela so bili vi
Page 100 and 101: Leto 2010 pomeni iskanje dodatnih n
Page 102 and 103: 4.7.1 PREDSTAVITEV POSLOVNEGA IZIDA
Page 104 and 105: Značilnost leta 2008 je tudi sprej
Page 106 and 107: Vodstvo mora upoštevati dejavnike
Page 108 and 109: Odhodki v EUR Graf 7: Skupni invest
Page 110 and 111: Z uporabo KP je omogočena boljša
Page 112 and 113: Gre za ţe omenjeni, s strani MZ iz
Page 114 and 115: Poslovno leto 2009 je bilo v bolni
Page 116 and 117: Uspešnost poslovanja bolnišnice j
Page 118 and 119: S strateškim odločanjem se mora m
Page 120 and 121: Iz navedenega izhaja, da sistem fin
Page 122 and 123: Dejstvo je, da je bil deleţ stroš
Page 124 and 125:
H7 - Varčevalni ukrepi v javnih zd
Page 126 and 127:
Za menedţment v javnem zdravstvu j
Page 128 and 129:
Management se nanaša na procese, k
Page 130 and 131:
7.2 KAKOVOST IN POSLOVNA ODLIČNOST
Page 132 and 133:
Kakovost storitev in varnost bolnik
Page 134 and 135:
Notranji procesi (produktivnost zap
Page 136 and 137:
Do leta 2004 se je tako v 27 drţav
Page 138 and 139:
Izvajanje varnostnih vizit v prvi v
Page 140 and 141:
9 UPORABNOST REZULTATOV RAZISKOVANJ
Page 142 and 143:
10 ZAKLJUČEK Zdravstveni sistem ve
Page 144 and 145:
LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. AL
Page 146 and 147:
31. KAPLAN, R., Norton, D., (2001).
Page 148 and 149:
66. SKELA-SAVIC, B., (2007). Dejavn
Page 150 and 151:
VIRI 1. Ministrstvo za zdravje (201
Page 152 and 153:
PRILOGE Priloga A Tabela 1: Značil
Page 154 and 155:
Zunanje poročanje - za potrebe zun
Page 156 and 157:
Priloga Č Tabela 3: Navpična anal
Page 158 and 159:
Priloga E Gleich (2002, str. 449) n
Page 160 and 161:
Delni prenos financiranja zdravstve
Page 162 and 163:
Na področju financiranja: pod
Page 164 and 165:
Plan 2007 31.12.2007 31.12.2006 Ind
Page 166 and 167:
Priloga N Primer obrazca: Obračun
Page 168 and 169:
Priloga P Tabela 10: Poslovni izid
Page 170:
Priloga Š Izvrševanje programa zd
show all

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?