06.01.2015 Views

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Gre za ţe omenjeni, s strani MZ izdelan nabor kazalnikov kakovosti, ki ga morajo izvajati<br />

vse slovenske bolnišnic 11 . Na področju uvajanja <strong>in</strong> izvajanja celovitega sistema kakovosti<br />

pa so posamezne bolnišnice na različnih nivojih. Uvedba celovitega sistema kakovosti je v<br />

SB M. Sobota še v fazi izvajanja. V obdobju do leta 2014 namerava bolnišnica na področju<br />

kakovosti zaključiti postopek certifikacije <strong>in</strong> akreditacije. Trenutno je uvedba celovitega<br />

sistema kakovosti v fazi izdelave kl<strong>in</strong>ičnih poti, na njihovi dosledni implementaciji ter na<br />

spremljanju lastnih kazalnikov kakovosti na podlagi kl<strong>in</strong>ičnih poti. Tako je bolnišnica med<br />

drugim pripravila kl<strong>in</strong>ične poti za bolezenska stanja: gastro<strong>in</strong>stet<strong>in</strong>alne krvavitve;<br />

bronhoskopije; operacija sive mrene; naročanje <strong>in</strong> izdajanje rezervnih protimikrobnih<br />

zdravil za rane, nastale zaradi pritiska.<br />

Druga pomembna dejavnost na področju kakovosti <strong>in</strong> varnosti se nanaša na izvajanje<br />

varnostnih vizit. Varnostna vizita je proces, v katerem vodstvo obišče oddelek ali enoto <strong>in</strong><br />

se pogovarja z osebjem, ki neposredno dela s pacienti (osebje prve l<strong>in</strong>ije). Vodstvo po<br />

seznanitvi z dejanskim stanjem <strong>in</strong> v primeru morebitnega varnostnega zapleta pripravi<br />

seznam prioritet ter skupaj z osebjem <strong>in</strong> komisijo za kakovost poišče rešitve. Z<br />

varnostnimi vizitami <strong>in</strong> pogovori o varnosti se poskuša v bolnišnici uvesti kulturo varnosti<br />

na vsa področja obravnave pacienta, ob tem pa zagotoviti poročanje o varnostnih zapletih<br />

brez strahu za posledice. Izdelava kl<strong>in</strong>ičnih poti, opravljanje varnostnih vizit,<br />

samoocenjevanje <strong>in</strong> spremljanje obveznih kazalnikov kakovosti so le del tega, kar naj bi<br />

bolnišnica storila na področju izvajanja celovitega sistema kakovosti.<br />

4.11 SKLEP – PREDSTAVITEV CELOVITE ANALIZA POSLOVANJA<br />

BOLNIŠNICE V OPAZOVANEM OBDOBJU<br />

Za poslovanje SB M. Sobota v letih 2005/2010 je značilno, da je bolnišnica do leta 2007<br />

praktično skozi vsa predhodna leta poslovala negativno. Z letom 2008 se je poslovanje<br />

bolnišnice izboljšalo, tako da od takrat bolnišnica izkazuje pozitiven poslovni izid. Na<br />

poslovanje bolnišnice vplivajo številni dejavniki; praviloma velja, da sta v vsakem<br />

koledarskem letu dve obdobji f<strong>in</strong>anciranja. Določen del leta f<strong>in</strong>anciranje poteka po<br />

pogodbi iz predhodnega leta, del koledarskega leta pa po novi pogodbi. V letu 2005 se je<br />

začel izvajati novi sistem oziroma metodologija evidenčnega spremljanja <strong>in</strong> obračunavanja<br />

bolnišnične dejavnosti (namesto bolnišničnih primerov ter dnevnih <strong>in</strong> enodnevnih bolnišnic<br />

stopi v uporabo metodologija SPP).<br />

11 V skladu s področnim dogovorom, ki med drugim zdravstvenim zavodom nalaga spremljanje<br />

šestih kazalnikov kakovosti <strong>in</strong> njihovo objavo, je SB M. Sobota pripravila sledeče kazalnike<br />

kakovosti: število padcev s postelj na 1000 oskrbnih dni; število preleţan<strong>in</strong>, nastalih v bolnišnici na<br />

1000 hospitaliziranih bolnikov; čakalna doma na RT, CT; čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so<br />

končali zdravljenje v akutni obravnavi, čakajo na odpust; deleţ nenačrtovanega ponovnega<br />

sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoza ali zapletov, povezanih s to<br />

boleznijo; deleţ bolnikov z MRSA med sepsami, povzročenimi z vrsto Staphylococcus aureus.<br />

95

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!