zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Management se nanaša na procese, ki jih enota v organizaciji zdravstvene dejavnosti
opravlja. Po Mintzbergu je manager: v interakciji z drugimi, upravlja z informacijami in
odloča (Moţina, Skela Savič, Trunk, 2008), pri tem je top menedţment osredotočen na
uspešnost in delovanje celotne organizacije ter na doseganje zastavljenih ciljev. Planiranje
v zdravstvenem menedţmentu je ena najpomembnejših funkcij in pomeni določitev in
opredelitev strateških ciljev in iz njih izhajajočih operativnih ciljev zdravstvene ustanove.
Zavedati se je potrebno, da management zdravstvene organizacije v primerjavi z
managementom v gospodarstvu nima polne samostojnosti, saj je pri svojih odločitvah
omejen z različnimi predpisi in odločitvami ter ukrepi MZ in ZZZS. Tako mora management
javnega zdravstvenega zavoda pri planiranju upoštevati vse omejitve, ki mu jih določajo
predpisi, aktualna politika ter določen finančni okvir. Pri organiziranju se zdravstveni
menedţment ukvarja z organizacijo kot procesom in organizacijo kot strukturo.
Organizacija kot proces je organizacija posameznih delov v učinkovito celoto, organizacija
kot struktura pa je skupina ljudi s posebnim namenom. V zdravstveni dejavnosti to
pomeni enotno zdravstveno storitev ter institucijo. Funkcija organiziranja pomeni
sposobnost usklajevanja dejavnosti in organizacijo procesov, kar se bo posledično
pokazalo v višji kakovosti zdravstvenih storitev in večji varnosti pacientov.
Predpogoj za delovanje izvajalske funkcije sta uspešno izvedeni funkciji planiranja in
organiziranja. Uspešnega delovanja zdravstvenega zavoda ni brez kontinuiranega in
učinkovitega spremljanja oziroma kontrole. Kontroliranje je pomembno zato, da lahko
menedţment pravočasno zazna morebitne odklone v poslovanju oziroma delovanju zavoda
in da lahko na podlagi ugotovitev primerno in pravočasno ukrepa. Za zdravstvo je sploh
značilno, da lahko prihaja do različnih odstopanj v delovanju teh organizacij, kar lahko
vpliva tako na operativne, kakor tudi na strateške cilje.
Na poslovanje zdravstvenih organizacij lahko vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Notranji
dejavniki za menedţment praviloma ne bi smeli predstavljati presenečenj, medtem ko
zunanji dejavniki lahko nepričakovano poseţejo v delovanje organizacije in s tem v
izvajanje zastavljenih ciljev. Sicer pa so tudi za zdravstveno organizacijo značilne tri ravni
menedţmenta, ki so sestavni del delovnih nalog, vendar z različnimi poudarki in cilji. Niţja
raven je usmerjena na posameznika ali skupino, srednja upravljavska raven na upravljanje
in usklajevanje nalog oddelka, celotne sluţbe in dela s timi, skupinami ter posameznikom,
vrhnja upravljavska raven pa je osredotočena na uspešnost in delovanje celotne
organizacije ter na doseganje ciljev, ki jih postavi lastnik. Za slovensko zdravstvo še vedno
velja, da so cilji vodilnih usmerjeni predvsem v obvladovanje stroškov, v prihodnosti pa se
bodo morali usmeriti predvsem v izboljšanje kakovosti storitev.
111