zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Priloga Š
Izvrševanje programa zdravstvenih storitev v letu 2006
Med vsemi podatki so za poslovni rezultat bolnišnice seveda najpomembnejši podatki, ki
pomenijo obračunske enote po pogodbi z ZZZS. V kolikor bi upoštevali le skupne oz.
globalne nominalne podatke za hospitalno in skupne podatke za specialistično ambulantno
dejavnost so seveda podatki zelo dobri (skupni indeks hospitalne dejavnosti je 100,00,
specialistično ambulantne dejavnosti pa 102,77). Ţal navedeni indeksi za priznana
sredstva od ZZZS niso pomembni, ker je treba pri SPP upoštevati še povprečne uteţi,
posebej pri prospektivnih primerih ter posamezne specialistične ambulante kot obračunske
enote, ne pa skupno število točk. Podrobni podatki so razvidni iz priloţenih tabel,
najpomembnejše ugotovitve pa so naslednje:
• V hospitalni dejavnosti je bolnišnica v letu 2006 dosegla 100 % plana,
dogovorjenega v pogodbi z ZZZS, ţal pa to ni bilo dovolj. Po metodologiji iz Meril in
kriterijev za končni obračun storitev je pomembna tudi povprečna doseţena uteţ v
bolnišnici v primerjavi z doseţeno povprečno uteţjo med vsemi 26 bolnišnicami v Sloveniji
(trenutno –20 %). V letu 2005 so metodologijo evidentiranja in obračunavanja storitev
partnerji dogovarjanja ponovno spremenili in uvedli t.i. prospektivne primere (11 izbranih
diagnoz oz. posegov, za katere so bile določene tudi uteţi), katere pa naša bolnišnica ţal
ni dosegla. Posledično je obračun pokazal, da bi nam zaradi tega ZZZS lahko zmanjšala s
pogodbo dogovorjena sredstva za kar 190.684 SIT ali 2,30 % vseh sredstev za
bolnišnično dejavnost. Dejansko nam je ZZZS zmanjšala sredstva le v višini 1 % (določilo
Področnega dogovora za bolnišnice), to je v znesku 48.904.890 SIT (več o tem v
finančnem delu poročila), za kolikor se bo zmanjšal finančni načrt za leto 2007. Podrobno
se je dogajalo tudi nekaterim drugim bolnišnicam, kar je razvidno iz priloge.
• V specialistično-ambulantni dejavnosti so bili nekateri večji izpadi programa:
skupno število točk je bilo sicer preseţeno za 2,77 %, vendar je treba vedeti, da je s
finančnega vidika pomembna le posamezna vrsta ambulante, ki je tudi obračunska enota,
ne pa skupno število točk. Letnega programa niso dosegle le pulmologija (minus 17,91
%), internistična urgenca (minus 3,89 %) in radiologija (minus 0,22 %), ambulanta za
bolezni dojk (minus 2,60 %) in CT (minus 0,03 %), kar pa skupaj pomeni izpad le nekaj
preko 7,7 mio SIT. Programa točk niso dosegle tudi nekatere druge specialistične
ambulante, vendar so dosegle plane obiskov, zato je bil od ZZZS plačan 100 % plan točk
(interna, nevrologija); podrobnejši podatki so razvidni iz priloţene tabele.
• Izmed ostalih dejavnosti program ni bil doseţen še na negovalnem odseku
(minus 3,13 %), čemur je sledilo zmanjšanje sredstev za 4,06 mio SIT od ZZZS. Zaradi
renovacije fizioterapije v začetku leta 2006 ni bil doseţen program (minus 1,07 %, zaradi
česar je sledilo zmanjšanje sredstev za 13,22 mio SIT).
Vir: Letno poročilo 2006, SB M. Sobota, (kopija), (2007, str. 70).
XIX