zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

6 SKLEPNE UGOTOVITVE ANALIZE POSLOVANJA –
PREVERITEV HIPOTEZ
H1 - Uravnoteţeni sistem kazalnikov je najprimernejše orodje za merjenje uspešnosti
poslovanja javnih zdravstvenih zavodov.
Hipoteza potrjena. Čeprav so javni zdravstveni zavodi nepridobitne organizacije, katerih
poglavitna dejavnost ni ustvarjanje profita, temveč zagotavljanje dobrin v javno dobro,
morajo le-ti kljub temu delovati kar najbolj poslovno uspešno in učinkovito. Da bi lahko
javni zdravstveni zavod posloval v skladu s pričakovanji udeleţencev in v skladu s svojim
poslanstvom, mora potrebno pozornost namenjati obvladovanju stroškov, katere mora
sistematično in sproti kontrolirati ter jih po potrebi omejevati. Za spremljanje poslovanja
se mora javni zdravstveni zavod posluţevati kvalitetnih in premišljenih poslovnih analiz. Le
na podlagi stalnega in kvalitetnega spremljanja poslovanja se bo lahko javni zdravstveni
zavod pravočasno odzval na spremembe in tako pravočasno preprečil neţelene učinke na
uspešnost delovanja. Dolgoročna uspešnost poslovanja javnega zdravstvenega zavoda
zahteva njegovo strateško usmerjenost, takšen pristop pa menedţmentu zdravstvene
organizacije omogoča uravnoteţeni sistem kazalnikov. Uravnoteţeni sistem kazalnikov
menedţmentu sluţi pri opredelitvi prioritet, kaţe na uspešnost delovanja organizacije in
na področja, kjer prihaja do odstopanj in pomanjkljivosti. Bistvo uravnoteţenega sistema
kazalnikov je njegova usmerjenost na strateške cilje in spremljanje poslovnih procesov, to
pa menedţment usmerja na ključne dejavnike, ki organizaciji omogočajo uresničitev njene
vizije. Da bi lahko menedţment sproti in pravočasno ugotavljal, kako uspešna je
organizacija pri uresničevanju vizije, potrebuje primerno metodo merjenja uspešnosti
delovanja. Takšno orodje vsekakor predstavlja uravnoteţeni sistem kazalnikov, saj
menedţmentu omogoča določitev med seboj primerljivih ciljev ter kako, v kolikšni meri in
kaj je prispevalo k njihovi uresničitvi.
H2 - Izdatki za zdravstveno varstvo na zavarovanca v Sloveniji ne dosegajo povprečja
EU.
Hipoteza delno potrjena. Za Slovenijo velja dokaj visoka stopnja solidarnosti, to pa jo
glede na deleţ BDP, ki je namenjen zdravstvu, uvršča v evropsko povprečje. Slovenija je
v primerjavi z izbranimi evropskimi drţavami pri zasebnih izdatkih, namenjenih zdravstvu,
v evropskem povprečju, glede javnih izdatkov pa je sicer nekoliko pod povprečjem (Gr. 1).
Slovenija je v letu 2010 za področje zdravstva porabila 9,06 odstotka BDP, kar znaša 3,24
milijarde EUR (v letu 2011 se je ta deleţ nekoliko zniţal). Od tega so ZZZS, drţava in
občine prispevale 70,7 odstotka, zavarovalnice (dopolnilno zdravstveno zavarovanje) 13,3
odstotka ter 12,9 odstotka zavarovanci-gospodinjstva. Povprečna letna stopnja rasti javnih
izdatkov za zdravstvo med leti 2004 in 2010 znaša 5,5 odstotkov, povprečna letna stopnja
rasti izdatkov iz drţavnega proračuna za zdravstvo je med leti 2004 in 2010 znašala –1,8
odstotka, povprečna letna stopnja rasti zasebnih izdatkov v istem obdobju pa je znašala
7,7 odstotka.
102