zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

V ta namen so zato v uporabi standardi oziroma normativi na vseh treh področjih, ki jih je
več vrst (Kamnar, 2000, str. 146). Pri opredelitvi kazalnikov, ki bodo sluţili analizi
poslovanja javnega zdravstvenega zavoda, je potrebno upoštevati določene zahteve in
omejitve. Bergant (Bergant, 2003, str. 21) ugotavlja, da če se ţelimo pribliţati
teoretičnemu modelu kazalnikov učinkovitosti, bi lahko uporabili kazalnik, ki tudi najbolje
izraţa osnovno načelo nepridobitnih organizacij. Pri izboru ne-vrednostnih kazalnikov je
potrebno odgovoriti na številne dileme. Pri izboru je potrebno upoštevati (Bergant, 2003,
str. 22):
- da izbrani kazalniki odraţajo glavne značilnosti javne zdravstvene organizacije;
- da je njihovo prikazovanje smiselno;
- da je določen kazalnik izbran z razlogom;
- da je jasno, kateri kazalnik vpliva na obnašanje poslovodstva;
- da so opredeljeni stroški spremljanja določenega kazalnika.
Metode spremljanja in merjenja uspešnosti poslovanja javnih zdravstvenih organizacij so
praktično še v fazi razvoja oziroma se obstoječe dopolnjujejo. Posamezni modeli imajo
svoje prednosti in tudi slabosti (o prednostih in slabostih omenjenih modelov več v Rejc,
2002). Bergant (Bergant, 2003, str. 22) v svojem razmišljanju meni, da bi bil za naše
razmere najbolj primeren model kombinacije dveh modelov. Prvi je model odličnosti,
katerega osnova temelji na evropskem modelu odličnosti 4 , drugi pa je BSC – model
uravnoteţenega sistema kazalnikov (Kaplan, Norton, 2000).
2.2.1 DEFINIRANJE CILJEV ANALIZE
Drţava kot financer sistema javnega zdravstvenega varstva mora skrbeti in omogočiti
nadzor nad poslovanjem izvajalcev javnega zdravstvenega varstva. Dolţnost javnih
zdravstvenih zavodov je, da delujejo učinkovito, tako pri načrtovanju, organiziranju,
vodenju, organiziranju poslovnih procesov, ob tem pa morajo skrbeti tudi za stroškovno
učinkovitost svojega delovanja. Zaradi tega se na ravni javnih zdravstvenih zavodov kaţe
potreba po merjenju in presojanju uspešnosti delovanja ter uporabi prijemov
obvladovanja stroškov (Tekavčič, 2001, str. 299). Le sprotno ugotavljanje in odpravljanje
neţelenih učinkov zagotavlja stabilnost in uravnoteţenost delovanja zdravstvenega
sistema pri doseganju zastavljenih ciljev (Keber et al., 2003, str. 70).
Analiza poslovanja kot metoda proučevanja je neposredno usmerjena v izboljšanje
poslovanja (Bergant, 2003, str. 24). Določitev ciljev analize torej izhaja iz potrebe in
hotenja po izboljšanju poslovanja javnega zdravstvenega zavoda.
4 EFQM – Evropski Model Poslovne Odličnosti – je praktično orodje, ki podjetju/organizaciji
omogoča ocenjevanje doseţenih rezultatov na področju ključnih finančnih rezultatov, zadovoljstva
kupcev/strank in zaposlenih ter druţbene odgovornosti. Z modelom ocenimo tudi pristope –
dejavnike na področju voditeljstva, razvoja politik in strategij, zaposlenih, virov, partnerstev in vseh
procesov, da bi tako laţje prepoznali priloţnosti za učenje in izboljšanje poslovanja.
13