zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
F<strong>in</strong>ančna vzdrţnost zdravstvenega sistema<br />
Predlog redef<strong>in</strong>iranja statusa zavarovanih oseb predvideva namesto 25 tipov zavarovancev<br />
samo 5 skup<strong>in</strong> (delavci, samozaposleni, druţbeniki, kmetje, zavarovanci po drugih<br />
predpisih).<br />
Zavarovalne osnove ter prispevne stopnje – cilj predloga naj bi bil predvsem odprava<br />
diskrim<strong>in</strong>acije (neenaka obravnava posameznikov, ki so ob enakih dohodkih v neenakem<br />
poloţaju). Po novem zakonu naj bi bile osnove urejene v smeri enake obravnave različnih<br />
kategorij zavarovancev. Zavarovalna osnova za kmete, samozaposlene <strong>in</strong> druţbenike bi naj<br />
predstavljala dobiček teh zavezancev (najniţja zavarovalna osnova bi naj bila 60 %<br />
povprečne letne plače, najvišja pa 3,5-kratnik povprečne letne plače).<br />
Struktura prispevne stopnje naj bi bila prilagojena strukturi izdatkov za posamezne pravice<br />
iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.<br />
F<strong>in</strong>anciranje osnovne košarice pravic – po predlogu naj bi bilo f<strong>in</strong>anciranje osnovne<br />
košarice pravic<br />
zavarovanja).<br />
v celoti zagotovljeno iz javnih sredstev (iz obveznega zdravstvenega<br />
Ostale pravice bi naj bile krite iz zasebnih sredstev. Nova košarica naj bi vsebovala vse za<br />
zdravje pomembne storitve kot sedanja, le da bi bila po novem v celoti krita, pri tem pa<br />
naj bi bila def<strong>in</strong>irana tudi standard <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovita dostopnost. Več o predlogu „Nadgradnja<br />
zdravstvenega sistema do leta 2020 – korak naprej“ je mogoče izvedeti na spletni strani<br />
Vlade R Slovenije.<br />
Drugi pomemben dokument, ki ga velja omeniti v zvezi s prihodnjim razvojem<br />
zdravstvenega sistema v Sloveniji, je „Nacionalna strategija razvoja f<strong>in</strong>anciranja<br />
zdravstvene dejavnosti 2010-2020“ iz leta 2010. Navedeni dokument je plod spoznanja,<br />
da je problematiki f<strong>in</strong>anciranja zdravstvenega sistema potrebno nameniti več pozornosti,<br />
saj je jasno, da so na tem področju potrebne spremembe. Te se kaţejo še posebno v času<br />
gospodarske <strong>in</strong> f<strong>in</strong>ančne krize, ko sedanji model f<strong>in</strong>anciranja ne more pokrivati vseh<br />
f<strong>in</strong>ančnih potreb <strong>in</strong> zahtev izvajalcev zdravstvenih storitev (glej npr.: Letno poročilo ZZZS<br />
2010).<br />
3.5 UPRAVLJANJE V ZDRAVSTVU<br />
Upravljanje javnih zavodov je opredeljeno (Zakon o zavodih, Ur. l. RS, 12/1991) kot<br />
management znotraj javnega zavoda, kot menedţerska funkcija pa je upravljanje notranja<br />
dejavnost. O enotnem (univerzalnem) managementu, ki bi bil primeren tako za pridobitni<br />
kot nepridobitni sektor, praktično ni mogoče govoriti. Gre za tako različni področji, da<br />
določenih razlik oziroma <strong>posebnosti</strong> med obema ni mogoče preprosto izničiti. Bistvena<br />
razlika se odraţa v stopnji samostojnosti. V podjetju manager pri sprejemanju odločitev<br />
potrebuje visoko stopnjo avtonomije, kar se posledično odraţa v njegovi odgovornosti. V<br />
javni zdravstveni organizaciji pa menedţer deluje pod zelo močnim, tako notranjim kot<br />
zunanjim vplivom, pri odločitvah pa ga omejujejo tudi različni predpisi.<br />
42
Change language