zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Tabela 3: Razlika v povprečni ţivljenjski dobi: ţenske/moški, v nekaterih evropskih<br />
Razlika<br />
ţenskemoški<br />
drţavah<br />
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010<br />
Avstrija 6.1 6.1 5.9 5.6 5.7 5.6 5.7 5.7 5.5 5.6 ..<br />
Belgija 6.4 6.3 6.1 5.8 5.9 5.7 5.7 5.5 5.7 5.5 ..<br />
Češka 6.8 6.5 6.6 6.6 6.6 6.3 6.4 6.4 6.4 6.3 ..<br />
Danska 4.7 4.6 4.5 4.7 4.7 4.5 4.7 4.4 4.5 4.2 ..<br />
Estonija 10.9 11.6 11.8 10.9 11.5 10.9 11.1 11.6 10.6 10.2 ..<br />
F<strong>in</strong>ska 7 7.1 6.7 6.8 7.1 6.9 7.2 7.1 6.8 6.9 ..<br />
Francija 7.6 7.5 7.3 7.1 7.1 7.1 7.1 7 6.7 6.7 6.7<br />
Nemčija 6.1 5.9 5.6 5.6 5.4 5.3 5.2 5.3 5 5 ..<br />
Grčija 5.1 5.1 4.9 4.7 4.7 4.8 4.7 4.7 4.6 4.9 ..<br />
Madţarska 8.5 8.3 8.3 8.3 8.3 8.3 8.4 8.1 8 7.8 ..<br />
Iceland 3.4 4.1 3.8 3 3.5 3.9 3.6 3.5 3.4 3.6 ..<br />
Ireland 5.2 5.4 5.3 5 4.9 4.4 4.8 4.7 4.6 5.1 ..<br />
Italija 6 6 5.9 5.6 5.9 5.6 5.7 5.5 5.4 .. ..<br />
Luxembourg 6.7 5.6 6.9 6 6.4 5.6 5.1 5.5 5 5.2 ..<br />
Nizozemska 5 4.9 4.7 4.7 4.5 4.4 4.3 4.3 4 4.2 ..<br />
Norveška 5.5 5.4 5.2 5 4.9 4.9 4.7 4.6 4.8 4.5 ..<br />
Poljska 8.3 8.1 8.3 8.3 8.5 8.6 8.7 8.8 8.7 8.5 ..<br />
Portugalska 7 7 6.8 6.4 6.5 6.4 6.8 6.3 6.2 6.1 ..<br />
Slovaška 8.3 8.2 7.9 7.9 7.5 7.8 7.8 7.6 7.8 7.5 ..<br />
Slovenija 7.2 7.4 7.5 7.5 7.6 7.2 7 7.2 6.8 6.5 ..<br />
Španija 7.1 7 6.9 6.7 6.8 6.7 6.7 6.5 6.3 6.3 ..<br />
Švedska 4.6 4.5 4.4 4.6 4.3 4.4 4.2 4.1 4.1 4 4<br />
Švica 5.8 5.7 5.3 5.2 5.2 5.3 5 4.9 4.8 4.7 ..<br />
Zdruţeno 4.8 4.7 4.6 4.3 4.4 4.2 4.4 4.2 4.1 4.2 ..<br />
kraljestvo<br />
Vir: OECD Healt Data 2011, OECD StatExtracts.<br />
Iz povedanega sledi, da bo največji izziv za slovenski sistem zdravstvenega varstva<br />
do leta 2020 predvsem uč<strong>in</strong>kovitejša poraba javnih sredstev. Posledično to pomeni<br />
potrebo po racionalizaciji zdravstvenega sistema. Z uvedbo prepotrebnih ukrepov na<br />
področju sistema zdravstvenega varstva se ne bi smela poslabšati dostopnost zdravstvenih<br />
storitev, skrb za zdravje nasploh ter zdravstveni kazalci. Še vedno ostajajo odprta številna<br />
vprašanja glede sprememb v sistemu zdravstvenega varstva, ki jih bo potrebno v<br />
prihodnje rešiti. Gre predvsem za vprašanja, kako povečati dostopnost <strong>in</strong> kakovost<br />
zdravstvenih storitev ob omejenih kadrovskih <strong>in</strong> f<strong>in</strong>ančnih virih, kako slovenski zdravstveni<br />
sistem prilagoditi današnjim razvojnim izzivom, kakršen je na primer pojav staranja<br />
prebivalstva, kako zagotoviti njegovo dolgoročno f<strong>in</strong>ančno vzdrţnost <strong>in</strong> stabilnost, kako<br />
izboljšati stroškovno uč<strong>in</strong>kovitost zdravstva, kakšno vlogo bi moral pri tem imeti ZZZS,<br />
kako spremeniti sistem f<strong>in</strong>anciranja zdravstva v Sloveniji brez negativnih vplivov na<br />
konkurenčnost gospodarstva, kako razmejiti javno <strong>in</strong> zasebno v sistemu zdravstvenega<br />
varstva <strong>in</strong> kakšna naj bodo merila za določitev racionalne mreţe javne zdravstvene sluţbe<br />
(M<strong>in</strong>istrstvo za zdravje, 2011).<br />
59