zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Sicer pa bi v primeru zdravstva moralo veljati, da ni najpomembnejše zniţevanje stroškov,
temveč bi moral biti večji poudarek namenjen vrednosti, kar posledično pomeni izboljšanje
zdravja ljudi. Večina avtorjev, ki so se ukvarjali z zdravstvom, so se v svojih študijah, v
katerih so proučevali organizacijo, financiranje in učinkovitost v preskrbi z zdravstvenimi
storitvami, v glavnem osredotočali na proučevanje dejavnikov stroškov, stopnje
neučinkovitosti in na dejavnike neobstoječe neučinkovitosti (Tajnikar, Došenovič, 2005, str.
6).
Zdravstvena
dejavnost se opravlja na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Ker je
sekundarni del zdravstvenega varstva največji porabnik celotnemu sistemu zdravstvenega
varstva namenjenega denarja, se največ ekonomskih raziskav izvaja ravno na tem delu
sistema zdravstva. Ekonomske raziskave so osredotočene predvsem na bolnišnice kot
najpomembnejši del sekundarne ravni zdravstvenega varstva. Največji porabnik javnega
denarja na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva so bolnišnice, ki porabijo veliko
večino finančnih sredstev sekundarne ravni. Za učinkovito in uspešno poslovanje
bolnišnice je potrebno postaviti v ospredje njeno poslanstvo, kar pomeni, da je celotno
delovanje bolnišnice naravnano k skrbi za zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev in
zadovoljstvu uporabnikov.
V Evropi skladno z zgodovinsko tradicijo prevladujejo javni ali socialni modeli
zdravstvenega varstva. V Evropski uniji sta v uporabi dva osnovna javna modela
zagotavljanja zdravstvene varnosti („Bismarckov model“ in „ Beveridgejev model“). Enako
kot za ostale drţave članice EU je tudi za Slovenijo značilen neprekinjen tok reform in
sprememb, ki se odvijajo v zadnjih letih na področju sistemov zdravstvenega varstva in
zdravstvenega zavarovanja.
V magistrskem delu bo izvedena tudi analiza poslovanja s poudarkom na stroških na
konkretnem primeru (Javni zdravstveni zavod SB M. Sobota). Analiza poslovanja
konkretne bolnišnice bo zajemala obdobje petih, šestih let njenega poslovanja. Analiza
poslovanja v daljšem časovnem obdobju bo pokazala spremembe v rasti stroškov,
predvsem pa uspešnost pri njihovem obvladovanju. Iz analize poslovanja konkretnega
primera bo mogoče določiti tudi posebnosti analize poslovanja javnih zdravstvenih
zavodov v primerjavi s splošno analizo poslovanja ostalih organizacij, npr. podjetij.
V zadnjih letih vedno bolj bledi prepričanje, da je poslovna uspešnost javnih zdravstvenih
zavodov nepomembno vprašanje. Sleherni javni zdravstveni zavod mora dojeti pomen
strateškega načrtovanja ter s tem prepoznavanja poslanstva, vizije, strateških ciljev in
ključnih procesov. Vsakodnevne aktivnosti vseh zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih
morajo biti premišljene, racionalne in razvojno usmerjene. Nedvomno predstavlja
razumevanje poslovanja bolnišnice svojevrsten problem, ki se kaţe predvsem v sami
definiciji uspešnosti poslovanja na področju zdravstvenih dejavnosti z vidika financ.
Bolnišnica je namreč s stališča medicinske stroke uspešna, ko svojo temeljno poslanstvo
izvaja optimalno, ne glede na porabo finančnih in drugih virov.
3