zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Leta 1983 je bila namenu predana nova osrednja kuhinja, ki skrbi za prehranske potrebe
celotne bolnišnice. V letih 2003/4 je bila kuhinja prenovljena, tako da sedaj zadovoljuje
vsem zahtevam sodobne priprave hrane. Leta 1988 je bil zaključen do takrat največji
projekt v razvoju bolnišnice, to je t.i. kirurški blok, v katerega so se istega leta preselili:
kirurški oddelek, očesni oddelek, oddelek za uho, nos in grlo, specialistične ambulante
vseh treh oddelkov, centralni operacijski blok, oddelek za anestezijo in reanimacijo,
fizioterapija, lekarna in sterilizacija. Leta 2007 pa je bila končno namenu predana nova
porodnišnica (vir: SB M. Sobota, 2011).
Danes je Splošna bolnišnica M. Sobota osrednja zdravstvena institucija v severovzhodnem
delu Slovenije, ki skrbi za zdravstveno oskrbo prebivalstva Pomurja, kakor tudi širše.
Bolnišnica nudi zdravstvene storitve (akutno in neakutno bolnišnično obravnavo bolnikov
ter specialistično ambulantno oskrbo) na sekundarni ravni predvsem pacientov s področja
Pomurja, med pacienti bolnišnice pa so tudi prebivalci ostalih regij. Bolnišnica, ki se je
skozi desetletja iz majhne podeţelske bolnišnice razvila v upoštevanja vredno regijsko
zdravstveno ustanovo, danes ozemeljsko pokriva področje 27 občin, v katerih ţivi okrog
125.000 prebivalcev. V sredini leta 2011 je bilo v bolnišnici skupno 932 zaposlenih, ki so
ustvarili letni promet v višini okrog 42 milijonov evrov, kar bolnišnico uvršča med največje
pomurske kolektive. Na letni ravni je v akutno bolnišnično obravnavo sprejetih okrog
20.000 bolnikov, v specialističnih ambulantah pa so zdravstvene storitve nudene 190.000
pacientom (Korošec, 2011, str. 29). Med specifičnosti Splošne bolnišnice M. Sobota bi
lahko uvrstili predvsem dve značilnosti; to sta najslabša socialno-ekonomska situacija
regije Prekmurje v Sloveniji ter kakovost ţivljenja (glede na kazalnike je Prekmurje na
zadnjem mestu v Sloveniji). Rezultati zdravstvenega stanja prebivalstva v regiji so
zaskrbljujoči. To pomeni, da so potrebe po zdravstvenih storitvah v regiji višje, kar
pomeni, da regija za zagotavljanje zdravstvenega varstva svojim prebivalcem potrebuje
več denarja. Posledično so tudi bolniški izostanki, absentizem in nega bolnikov v regiji v
porastu. Bolnišnica zaradi naštetega potrebuje več negovalnega kadra kot povprečen
slovenski javni zdravstveni zavod, predvsem tudi zaradi zelo povečanega števila posteljnih
kapacitet v domovih za ostarele v regiji. Posledično je v bolnišnico sprejetih tudi več
geriatričnih bolnikov, pri katerih je močno izraţena polimorbidnost, večja je tudi poraba
antibiotikov in raznega medicinskega potrošnega materiala (npr. plenic), daljša pa je tudi
leţalna doba (Korošec, 2011, str. 29).
4.2 OPREDELITEV CILJEV
4.2.1 STRATEŠKI CILJI
Dolgoročni cilji bolnišnice so bili prvič opredeljeni v letnem poročilu bolnišnice šele v
Letnem poročilu za leto 2008. V letnem poročilu za leto 2008 so bili cilji bolj skromno
zastavljeni, v naslednjih letih pa, kot je razvidno iz letnih poročil, je bilo dodanih nekaj
novih dolgoročnih ciljev.
66