zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

More documents

Recommendations

Info

Posamezna akutna bolnišnična obravnava (ABO) bolnika je razvrščena v en SPP primer, skupaj z uteţjo 9 tega SPP primera in ceno ene uteţi pa lahko izračunamo ceno predmetne ABO (Slika 8). Zaradi lastnosti posameznih modelov in zaradi načina plačevanja zdravstvenih storitev na sekundarni ravni je jasno, da mora biti poslovanje bolnišnice usmerjeno v iskanje ugodnosti, izhajajočih iz posameznih modelov. Res pa je, da poslovanje bolnišnic ni odvisno zgolj od modela in načina plačevanja zdravstvenih storitev ter lastne „iznajdljivosti“, temveč tudi od politike in odločitev plačnika zdravstvenih storitev, trenutne izvršne oblasti (pristojni minister) ter od ustanovitelja. Omenjeni predvsem v vlogi regulatorja lahko odločilno vplivajo na poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. 4.4.2 NOTRANJI DEJAVNIKI Na uspešnost poslovanja javnega zdravstvenega zavoda poleg zunanjih dejavnikov vplivajo tudi številni notranji dejavniki. Praviloma velja, da na notranje dejavnike sam javni zdravstveni zavod lahko bolj ali manj uspešno vpliva. Kako uspešna bo ustanova pri tem, je odvisno predvsem od sposobnosti poslovodstva in od zavzetosti vseh zaposlenih. V nadaljevanju bo pozornost namenjena predvsem stroškom, ki predstavljajo enega najpomembnejših notranjih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost in učinkovitost poslovanja bolnišnice (SB M. Sobota). 4.5 ANALIZA STROŠKOVNIH DETERMINANT V nadaljevanju me predvsem zanima gibanje in razlike med povprečnimi stroški v obravnavanem obdobju (2005-2010) in vplivi, ki so privedli do različnih povprečnih stroškov po posameznih letih. V analizi bom uporabil podatke, pridobljene iz letnih poročil bolnišnice. 4.5.1 ANALIZA STROŠKOV Med celotne odhodke bolnišnice spadajo stroški blaga, materiala in storitev, stroški dela, amortizacija, ostali drugi stroški, finančni odhodki, izredni odhodki in prevrednotovalni poslovni odhodki. Najvišjo postavko predstavljajo stroški dela, saj strošek plač pomeni okrog 60 odstotkov vseh odhodkov bolnišnice (Tabela 9). 9 Uteţ – vsakemu SPP primeru je dodeljena ustrezna uteţ, ki ustreza povprečno zahtevnemu bolniku. Zahtevnejšim primerom je dodeljena višja uteţ, manj zahtevnim pa niţja uteţ. Povprečna uteţ posameznega izvajalca se izračuna na podlagi seštevka števila primerov in števila uteţi. Izvajalci s povprečno zahtevnejšimi pacienti imajo višjo povprečno uteţ. 77
Tabela 9: Struktura odhodkov v SB M. Sobota med leti 2005/2010 Deleţ stroškov v % 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Stroški materiala 24 24,48 24,89 24,07 22,87 23,33 Stroški storitev 10,18 10,44 10,58 11,09 10,69 10,30 Amortizacija 1,10 1,18 4,44 4,18 4,03 4,39 Stroški dela 59,75 59,22 58,93 59,38 61,39 59,98 Ostali drugi stroški 1,10 1,18 1,16 1,28 1,03 2,00 Skupaj celotni odhodki 100 100 100 100 100 100 Vir: Lastni prikaz na podlagi podatkov letnih poročil SB M. Sobota 4.5.1.1 Stroški materiala V stroških materiala predstavljajo stroški zdravil in ostalega zdravstvenega materiala največji deleţ skupnih stroškov te stroškovne postavke (v letu 2010 npr. 75,94 %). Med stroške materiala spadajo tudi stroški ţivil, priprava obrokov za paciente in prodaja na trgu, stroški porabljene vode, stroški električne energije ter stroški kuriva za ogrevanje in pogonska goriva (glej Priloga L, Tabela 8, str. XII). Stroški materiala so bili v letu 2005 višji za 7,49 % glede na predhodno leto ter za 4,78 % višji nad planiranimi. Razlog preseganja odhodkov je v povišanju cen vseh proizvodov, tako zdravil in zdravstvenega materiala, vode, elektrike in drugega. V letu 2006 so se stroški materiala v primerjavi z letom 2005 povišali 6,07 %, glede na plan pa za 3,67 %. Podobno kot v letu 2005 so se tudi v letu 2006 povišale cene določenih artiklov, kot so zdravila, ţivila, električna energija itd. Stroški materiala so v letu 2007 višji za 8,37 % v primerjavi s predhodnim letom in za 6,60 % višji od načrtovanih. Razlog višjih izdatkov je v povišanju cen zdravil, ţivil in spremenjenih standardih na področju prehrane ter v povišanju cen ostalih proizvodov. Tudi za leto 2008 je značilno povišanje izdatkov za materialne stroške; tako so izdatki višji za 11,50 % glede na predhodno leto in za 8,25 % nad planiranimi. Tudi za poslovno leto 2008 je značilno občutno povišanje vseh produktov (zdravil, ţivil itd.). Tudi za leto 2009 je značilno povišanje odhodkov za materialne stroške. Za 2,12 % so stroški višji glede na leto 2008 ter za 1,45 % glede na plan. Razlog povišanja stroškov so višje cene zdravil in povečana poraba le-teh ter spremenjeni standardi na področju prehrane. V letu 2010 so se cene v primerjavi s predhodnim letom zvišale za 1,16 %, glede na plan pa za 5,30 %. Razlog povišanja je v povišanju cen zdravil, uporabe draţjih metod ter v povečanju primerov. Stroški ţivil, električne energije in vode so se v tem letu zniţali (glej: Tabela 7, Priloga L, str. XII). 78
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA U
Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
Page 6 and 7:
Za uspešno obvladovanje sprememb m
Page 8 and 9:
In order to achieve this, certain m
Page 10 and 11:
3 ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI .
Page 12 and 13:
4.11 Sklepne ugotovitve - predstavi
Page 14 and 15:
SEZNAM PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONO
Page 16 and 17:
SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ABO - ak
Page 18 and 19:
1 UVOD Sistem zdravstvenega varstva
Page 20 and 21:
Sicer pa bi v primeru zdravstva mor
Page 22 and 23:
Kot ostali javni zdravstveni zavodi
Page 24 and 25:
Analiza poslovanja je opravljena na
Page 26 and 27:
2 ANALIZA POSLOVANJA V ZDRAVSTVU H
Page 28 and 29:
Stroški zdravljenja na pacienta ta
Page 30 and 31:
V ta namen so zato v uporabi standa
Page 32 and 33:
Problem dojemanja uspešnosti je v
Page 34 and 35:
Merjenje in vrednotenje zmogljivost
Page 36 and 37:
Metoda uravnoteţenega sistema kaza
Page 38 and 39:
Slika 3: Model osnovne verige vredn
Page 40 and 41:
Slika 5: Veriga vzročno-posledičn
Page 42 and 43:
Slika 6: Uravnoteţeni sistem kazal
Page 44 and 45: Hočevar izpostavlja več prednosti
Page 46 and 47: 3.1 ZDRAVSTVENI SISTEM V Sloveniji
Page 48 and 49: V Evropi so tako na podlagi teh dve
Page 50 and 51: Predvidene spremembe v predlogu Zak
Page 52 and 53: Uporabnik je v tem razmerju bistven
Page 54 and 55: 3.2.3 FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA SI
Page 56 and 57: Na podlagi podatkov OECD za leto 20
Page 58 and 59: 3.4 STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTENEGA
Page 60 and 61: Upravljanje na področju javnega se
Page 62 and 63: 3.5.1 VLOGA IN NALOGE MANAGEMENTA V
Page 64 and 65: Poleg tega menedţment ne sme zanem
Page 66 and 67: To v praksi pomeni zdravstveno obra
Page 68 and 69: Predstavlja stopnjo odličnosti zdr
Page 70 and 71: stopnja intenzivnosti dela, ki omog
Page 72 and 73: Za potrebe izboljševanja kakovosti
Page 74 and 75: 4. Izkušnje pacientov - cilj: meri
Page 76 and 77: Tabela 3: Razlika v povprečni ţiv
Page 78 and 79: Obvladovanje stroškov v zdravstvu
Page 80 and 81: Tako na primer Marko Kranjec (Kranj
Page 82 and 83: 4 ANALIZA POSLOVANJA SPLOŠNE BOLNI
Page 84 and 85: Nekatere dolgoročne cilje je bolni
Page 86 and 87: Tabela 5: Doseganje plana s koefici
Page 88 and 89: Graf 4: Primer strukture prihodkov
Page 90 and 91: Graf 5: Primerjava strukture posame
Page 92 and 93: Finančni načrt pripravi bolnišni
Page 96 and 97: 4.5.1.2 Stroški storitev Tabela 10
Page 98 and 99: Leto 2008: stroški dela so bili vi
Page 100 and 101: Leto 2010 pomeni iskanje dodatnih n
Page 102 and 103: 4.7.1 PREDSTAVITEV POSLOVNEGA IZIDA
Page 104 and 105: Značilnost leta 2008 je tudi sprej
Page 106 and 107: Vodstvo mora upoštevati dejavnike
Page 108 and 109: Odhodki v EUR Graf 7: Skupni invest
Page 110 and 111: Z uporabo KP je omogočena boljša
Page 112 and 113: Gre za ţe omenjeni, s strani MZ iz
Page 114 and 115: Poslovno leto 2009 je bilo v bolni
Page 116 and 117: Uspešnost poslovanja bolnišnice j
Page 118 and 119: S strateškim odločanjem se mora m
Page 120 and 121: Iz navedenega izhaja, da sistem fin
Page 122 and 123: Dejstvo je, da je bil deleţ stroš
Page 124 and 125: H7 - Varčevalni ukrepi v javnih zd
Page 126 and 127: Za menedţment v javnem zdravstvu j
Page 128 and 129: Management se nanaša na procese, k
Page 130 and 131: 7.2 KAKOVOST IN POSLOVNA ODLIČNOST
Page 132 and 133: Kakovost storitev in varnost bolnik
Page 134 and 135: Notranji procesi (produktivnost zap
Page 136 and 137: Do leta 2004 se je tako v 27 drţav
Page 138 and 139: Izvajanje varnostnih vizit v prvi v
Page 140 and 141: 9 UPORABNOST REZULTATOV RAZISKOVANJ
Page 142 and 143: 10 ZAKLJUČEK Zdravstveni sistem ve
Page 144 and 145:
LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. AL
Page 146 and 147:
31. KAPLAN, R., Norton, D., (2001).
Page 148 and 149:
66. SKELA-SAVIC, B., (2007). Dejavn
Page 150 and 151:
VIRI 1. Ministrstvo za zdravje (201
Page 152 and 153:
PRILOGE Priloga A Tabela 1: Značil
Page 154 and 155:
Zunanje poročanje - za potrebe zun
Page 156 and 157:
Priloga Č Tabela 3: Navpična anal
Page 158 and 159:
Priloga E Gleich (2002, str. 449) n
Page 160 and 161:
Delni prenos financiranja zdravstve
Page 162 and 163:
Na področju financiranja: pod
Page 164 and 165:
Plan 2007 31.12.2007 31.12.2006 Ind
Page 166 and 167:
Priloga N Primer obrazca: Obračun
Page 168 and 169:
Priloga P Tabela 10: Poslovni izid
Page 170:
Priloga Š Izvrševanje programa zd
show all

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?