zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

More documents

Recommendations

Info

9 UPORABNOST REZULTATOV RAZISKOVANJA Teoretična opredelitev sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji lahko sluţi kot osnova poglobljenemu raziskovanju navedenega področja. O sistemu zdravstvenega varstva je bilo povedanega in zapisanega ţe veliko, še vedno pa zaradi dinamičnosti sistema na tem področju obstaja veliko moţnosti raziskovanja. Zdravstveni sistem je namreč potrebno zaradi različnih zunanjih vplivov ter spreminjajočih se druţbeno ekonomskih razmer vedno znova prilagajati, to pa zahteva strokovne ugotovitve. Predvsem pa lahko ugotovitve, povezane s posebnostmi analize poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, sluţijo kot vodilo prihodnjim raziskovalcem. Področje analize poslovanja v zdravstvu je dokaj novo, zato je na tem nivoju še veliko moţnosti. Vprašanje pa je, kako analitični pristop čim bolj pribliţati specifiki zdravstva in delovanja javnega zdravstvenega sistema nasploh. Analize na področju javnega zdravstva so še toliko bolj potrebne v času ekonomske in vsesplošne krize. Javno zdravstvo se v zadnjem obdobju srečuje predvsem s problemom zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev za nemoteno delovanje sistema. Omejena finančna sredstva zahtevajo od vseh udeleţencev v sistemu zdravstvenega varstva drugačen pristop kot v preteklosti, ko se problemu obvladovanja stroškov ni namenjalo posebne pozornosti. Da bi lahko javni zdravstveni zavodi poslovali kar najbolj uspešno, morajo svoje poslovanje sproti in kvalitetno meriti, za kar pa potrebujejo analitične metode, prilagojene specifičnim značilnostim zdravstvenega sistema. Analiza poslovanja SB M. Sobota je zbir podatkov in informacij o poslovanju javnega zdravstvenega zavoda v nekajletnem obdobju, ki bi lahko sluţile zainteresiranim uporabnikom kot pomoč pri določenih odločitvah ali zgolj kot vir pri raziskovalnem delu. Ugotovitve so lahko v pomoč tudi sami opazovani bolnišnici pri njenem nadaljnjem iskanju primernih rešitev pri izboljševanju poslovanja. Bolnišnica lahko s pomočjo predstavljenega modela (BSC), ki omogoča celovit pregled nad učinkovitostjo poslovanja, ki pa ni odvisna le od finančnih kazalnikov, spremlja tudi izvajanje strateških ciljev. Tudi na področju vzpostavitve sistema kakovosti je v konkretni splošni bolnišnici potrebnega še veliko dela, tako da bi pričujoče delu lahko v določeni meri k temu prispevalo. Predvsem lahko pričujoče delo vzbudi zavedanje vodilnih bolnišnice, da pri sprejemanju poslovnih odločitev, ki bi teţile k ekonomski uspešnosti, ne spregledajo uporabnikov storitev. Bolniki imajo namreč pravico do varnih in kakovostnih zdravstvenih storitev, zato zniţevanje stroškov na to ne bi smelo občutno vplivati. Delo lahko sluţi tudi ostalim slovenskim bolnišnicam kot zbir ugotovitev (podatkov in informacij) o konkretni bolnišnici pri uporabi metod medsebojne primerjave (npr. benchmarking). Za sleherno bolnišnico bi moralo veljati vodilo biti boljša od primerljivih ustanov, tako na področju nudenja varnih in kvalitetnih zdravstvenih storitev, kakor tudi na poslovnem (ekonomskem) področju. 123
Dejstvo je, da si vsakokratna aktualna oblast prizadeva za spremembe na področju sistema zdravstvenega varstva, da bi ta lahko deloval finančno vzdrţno, in da bi bil sposoben nuditi kar najboljše zdravstvene storitve drţavljanom. Še posebno je problematika racionalizacije v zdravstvu aktualna v zadnjem obdobju vse večjih javno finančnih omejitev, ko mora zdravstvo upravičiti porabo finančnih sredstev z zagotavljanjem pričakovane vrednosti. Glavno vlogo pri načrtovanju zdravstvene politike drţave ima ministrstvo za zdravje, ki od sodelovanju s partnerji in ob pomoči različnih zunanjih strokovnjakov pripravlja smernice in strategijo razvoja zdravstvene politike. Pričujoče delo je zato lahko kamenček v mozaiku gradiv, na podlagi katerih bo izoblikovan prihodnji zdravstveni sistem (odločitev o spremembi bo vsekakor politična). Sistem zdravstvenega varstva ni zaprt sistem, izoliran od okolja v katerem deluje, ravno tako ni omejen z drţavnimi mejami. V mesecu oktobru 2013 bo v veljavo stopila evropska direktiva (Direktiva 2011/24/EU), ki ureja pravice pacientov pri čezmejnem zdravljenju in omogoča prost pretok pacientov. Sprememba bo sigurno vplivala na organizacijo zdravstvenega sistema drţav članic EU. Tako lahko pričujoče delu nudi določene podatke tudi za primerjavo med zdravstvenimi sistemi drţav članic, kakor tudi za širšo mednarodno primerjavo sistemov zdravstvenega varstva. Končno pa bo lahko delo v pomoč tudi študentom, ki se bodo lotili v študijskem procesu podobne tematike. 124
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA U
Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
Page 6 and 7:
Za uspešno obvladovanje sprememb m
Page 8 and 9:
In order to achieve this, certain m
Page 10 and 11:
3 ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI .
Page 12 and 13:
4.11 Sklepne ugotovitve - predstavi
Page 14 and 15:
SEZNAM PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONO
Page 16 and 17:
SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV ABO - ak
Page 18 and 19:
1 UVOD Sistem zdravstvenega varstva
Page 20 and 21:
Sicer pa bi v primeru zdravstva mor
Page 22 and 23:
Kot ostali javni zdravstveni zavodi
Page 24 and 25:
Analiza poslovanja je opravljena na
Page 26 and 27:
2 ANALIZA POSLOVANJA V ZDRAVSTVU H
Page 28 and 29:
Stroški zdravljenja na pacienta ta
Page 30 and 31:
V ta namen so zato v uporabi standa
Page 32 and 33:
Problem dojemanja uspešnosti je v
Page 34 and 35:
Merjenje in vrednotenje zmogljivost
Page 36 and 37:
Metoda uravnoteţenega sistema kaza
Page 38 and 39:
Slika 3: Model osnovne verige vredn
Page 40 and 41:
Slika 5: Veriga vzročno-posledičn
Page 42 and 43:
Slika 6: Uravnoteţeni sistem kazal
Page 44 and 45:
Hočevar izpostavlja več prednosti
Page 46 and 47:
3.1 ZDRAVSTVENI SISTEM V Sloveniji
Page 48 and 49:
V Evropi so tako na podlagi teh dve
Page 50 and 51:
Predvidene spremembe v predlogu Zak
Page 52 and 53:
Uporabnik je v tem razmerju bistven
Page 54 and 55:
3.2.3 FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA SI
Page 56 and 57:
Na podlagi podatkov OECD za leto 20
Page 58 and 59:
3.4 STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTENEGA
Page 60 and 61:
Upravljanje na področju javnega se
Page 62 and 63:
3.5.1 VLOGA IN NALOGE MANAGEMENTA V
Page 64 and 65:
Poleg tega menedţment ne sme zanem
Page 66 and 67:
To v praksi pomeni zdravstveno obra
Page 68 and 69:
Predstavlja stopnjo odličnosti zdr
Page 70 and 71:
stopnja intenzivnosti dela, ki omog
Page 72 and 73:
Za potrebe izboljševanja kakovosti
Page 74 and 75:
4. Izkušnje pacientov - cilj: meri
Page 76 and 77:
Tabela 3: Razlika v povprečni ţiv
Page 78 and 79:
Obvladovanje stroškov v zdravstvu
Page 80 and 81:
Tako na primer Marko Kranjec (Kranj
Page 82 and 83:
4 ANALIZA POSLOVANJA SPLOŠNE BOLNI
Page 84 and 85:
Nekatere dolgoročne cilje je bolni
Page 86 and 87:
Tabela 5: Doseganje plana s koefici
Page 88 and 89:
Graf 4: Primer strukture prihodkov
Page 90 and 91: Graf 5: Primerjava strukture posame
Page 92 and 93: Finančni načrt pripravi bolnišni
Page 94 and 95: Posamezna akutna bolnišnična obra
Page 96 and 97: 4.5.1.2 Stroški storitev Tabela 10
Page 98 and 99: Leto 2008: stroški dela so bili vi
Page 100 and 101: Leto 2010 pomeni iskanje dodatnih n
Page 102 and 103: 4.7.1 PREDSTAVITEV POSLOVNEGA IZIDA
Page 104 and 105: Značilnost leta 2008 je tudi sprej
Page 106 and 107: Vodstvo mora upoštevati dejavnike
Page 108 and 109: Odhodki v EUR Graf 7: Skupni invest
Page 110 and 111: Z uporabo KP je omogočena boljša
Page 112 and 113: Gre za ţe omenjeni, s strani MZ iz
Page 114 and 115: Poslovno leto 2009 je bilo v bolni
Page 116 and 117: Uspešnost poslovanja bolnišnice j
Page 118 and 119: S strateškim odločanjem se mora m
Page 120 and 121: Iz navedenega izhaja, da sistem fin
Page 122 and 123: Dejstvo je, da je bil deleţ stroš
Page 124 and 125: H7 - Varčevalni ukrepi v javnih zd
Page 126 and 127: Za menedţment v javnem zdravstvu j
Page 128 and 129: Management se nanaša na procese, k
Page 130 and 131: 7.2 KAKOVOST IN POSLOVNA ODLIČNOST
Page 132 and 133: Kakovost storitev in varnost bolnik
Page 134 and 135: Notranji procesi (produktivnost zap
Page 136 and 137: Do leta 2004 se je tako v 27 drţav
Page 138 and 139: Izvajanje varnostnih vizit v prvi v
Page 142 and 143: 10 ZAKLJUČEK Zdravstveni sistem ve
Page 144 and 145: LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. AL
Page 146 and 147: 31. KAPLAN, R., Norton, D., (2001).
Page 148 and 149: 66. SKELA-SAVIC, B., (2007). Dejavn
Page 150 and 151: VIRI 1. Ministrstvo za zdravje (201
Page 152 and 153: PRILOGE Priloga A Tabela 1: Značil
Page 154 and 155: Zunanje poročanje - za potrebe zun
Page 156 and 157: Priloga Č Tabela 3: Navpična anal
Page 158 and 159: Priloga E Gleich (2002, str. 449) n
Page 160 and 161: Delni prenos financiranja zdravstve
Page 162 and 163: Na področju financiranja: pod
Page 164 and 165: Plan 2007 31.12.2007 31.12.2006 Ind
Page 166 and 167: Priloga N Primer obrazca: Obračun
Page 168 and 169: Priloga P Tabela 10: Poslovni izid
Page 170: Priloga Š Izvrševanje programa zd
show all

zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?