zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

CILJI KAZALNIKI MERSKA ENOTA
1. Uvajanje novosti bo vnaprej
načrtovano, temeljilo bo na strogih
indikacijah.
2. Pridobivanje raziskovalnih programov
in projektov ter kliničnih študij.
3. Rezultati zdravljenja v bolnišnici
bodo primerljivi z vodilnimi splošnimi
bolnišnicami.
4. Izpopolnjevanje zdravnikov v vodilnih
svetovnih splošnih bolnišnicah.
Uvajanje novosti/načrtovanje novosti
Število novih programov, projektov,
kliničnih študij
Uspešnost zdravljenja v
bolnišnici/povprečje evropskih splošnih
bolnišnic
Trajanje izobraţevanja, izpopolnjevanja
Število
Število
%
Dni
Vir: Ţličar, (2006, str. 55)
7.3 OBVLADOVANJE STROŠKOV – STROŠKOVNA UČINKOVITOST
Zdravstvo se tako v Evropi kakor tudi pri nas, še posebej v zadnjem obdobju, srečuje s
problemom, kako zagotoviti kakovostno zdravstveno oskrbo, ki bo dostopna in varna za
pacienta, hkrati pa se mora spopadati z vse večjimi izdatki ob omejenih javnofinančnih
virih. Zaradi omejenosti finančnih sredstev, ki se poleg vsega še stalno zniţujejo, je
potrebno pristopiti k reformi zdravstvenega sistema. Sekundarna raven zdravstvenega
sistema ima v zdravstvenem sistemu
ključno in posebno vlogo. Pri tem izstopajo
bolnišnice, ki predstavljajo eno največjih postavk izdatkov v zdravstvenem sistemu. Deleţ
celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP se skozi leta nekoliko povečuje in se v Sloveniji giblje
okrog 9 % (8,4 % - 2005; 8,3 % - 2008; 9,0 % - 2010, vir SURS). Po podatkih
Statističnega urada se v strukturi tekočih izdatkov
izdatki za zdravstvene storitve,
opravljene v bolnišnicah in drugih ustanovah za zdravstveno nego, iz leta v leto
povečujejo (od 2003 do 2009 za 4,1 %). Po navedbah Garela (Pascal Garel, 2010, HOPE)
se deleţ v skupni porabi v večini evropskih bolnišnic zmanjšuje (pri nas se je deleţ
povečeval). Kot razlog zniţevanja deleţa v skupni porabi Garel navaja, da je to rezultat
nadzora porabe v zdravstvu in hitrejšega napredka na področju stroškov zdravljenja ter
zaradi medicinskega in tehnološkega napredka ali zaradi liberalizacije trga zdravil. K
zniţevanju deleţa izdatkov pripomore tudi boljše upravljanje bolnišnic.
V zadnjem obdobju se je večina evropskih drţav lotila racionalizacije zdravstvene
dejavnosti, za vse pa je značilno zmanjševanje števila postelj na oddelkih akutne
bolnišnične obravnave. Takšen trend lahko privede do različnih negativnih in neţelenih
posledic (ukinjanje oddelkov, razvoj oskrbe na domu, rehabilitacija itd.). V Evropi se je z
nadzorom izdatkov za zdravstvo kot enega glavnih ukrepov uvedla racionalizacija
bolnišničnih zmogljivosti ţe v 80-ih letih prejšnjega stoletja (pri nas se miselnost in
dejanja na tem področju dogajajo seveda z zamikom). Racionalizacija je temeljila
predvsem na zmanjševanju števila postelj v ABO, po drugi strani pa so se razvijale
alternativne moţnosti polne hospitalizacije (domača in dnevna hospitalizacija), struktur za
rehabilitacijo in podobno.
118