zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Ob uvedbi sistema oziroma pri šifriranju diagnostičnih stanj bolnišnica ni bila ravno
uspešna, kar pomeni, da je imela v letu 2005, 2006 in 2007 doseţeno eno najniţjih uteţi
(teţa bolezenskih stanj). Kljub naporom po dvigu povprečne uteţi je sistem postal kriterij
za delitev finančnih sredstev med bolnišnicami, kar je za omenjeno bolnišnico pomenilo
bistven izpad prihodkov (1 % manj prihodkov za bolnišnično dejavnost; brez dogovorjene,
torej max. 1 %, bi bil ta izpad prihodkov višji za več kot štirikrat). Izpad prihodkov lahko
povzroči tudi nedoseganje predvidenih programov, saj zdravstvena blagajna zmanjša po
pogodbi planirana sredstva.
Problem, ki se vleče ţe od začetka delovanja novega kirurškega bloka leta 1988, je velika
podfinanciranost pri materialnih stroških bolnišnice. Zaradi manjka finančnih sredstev, ki bi
jih bolnišnica potrebovala za materialne stroške, le-ta posluje na robu oziroma z izgubo ter
z veliko nelikvidnostjo. V prvih opazovanih letih je problem tudi dokaj velika poraba zdravil
in medicinsko potrošnega materiala, s strani zdravstvene blagajne pa je bil priznan dvig
zgolj do višine ţivljenjskih stroškov. K negativnemu poslovnemu izidu je prispevala tudi
rast stroškov zdravstvenih storitev (stroškov v zvezi naročil preiskav in storitev pri drugih
zdravstvenih zavodih - Klinični center, Medicinska fakulteta itd.). Nezanemarljiv deleţ pri
poslovnem izidu predstavlja tudi odsotnost zaposlenih zaradi boleznin in poškodb (glej
Tabela 17).
Skupna nepokrita izguba iz preteklih let je na primer v letu 2005 znašala okrog 3 mio EUR,
kar je povzročalo likvidnostne teţave, predvsem pri plačevanju dobaviteljem. Izguba se je
do leta 2008 še povečevala, saj je bolnišnica poslovna leta še vedno zaključevala z
preseţkom odhodkov nad prihodki. V letu 2008 je bolnišnica realizirala oziroma presegla
vse ključne letne cilje (preseţen delovni program SPP, preseţen program specialistike),
tako da je po daljšem času poslovno leto zaključila pozitivno. K pozitivnemu izidu so
prispevale tudi spremembe na področju plačevanja zdravstvenih storitev (enotne cene za
enake zdravstvene storitve za vse bolnišnice).
Tabela 17: Stroški dela: boleznine, nesreče pri delu
Leto
Indeks
Boleznine,
nesreče
delu
pri
2005 2006 Ind.
06/05
2007 Ind.
07/06
2008 Ind.
08/07
203.653 210.852 103,53 223.085 105,80 266.726 119,62
Leto
Indeks
Boleznine,
nesreče
delu
pri
2009 Ind.
09/08
2010 Ind.
10/09
Ind.
10/05
356.727 133,74 341.142 95,63 1,68
Vir: Lastni prikaz, podatki letnih poročil SB M. Sobota
96