zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Tabela 2: Povprečna ţivljenjska doba prebivalstva v izbranih evropskih drţavah
DRŢAVA/LETO 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Avstrija 81.2 81.7 81.7 81.5 82.1 82.2 82.8 83.1 83.3 83.2 ..
Belgija 81 81.2 81.2 81.1 81.9 81.9 82.3 82.6 82.6 82.8 ..
Češka 78.5 78.6 78.7 78.6 79.2 79.2 79.9 80.2 80.5 80.5 ..
Danska 79.2 79.3 79.3 79.8 80.2 80.5 80.7 80.6 81 81.1 ..
Estonija 76 76.2 77 76.9 77.8 78.1 78.5 78.7 79.2 80.1 ..
Finska 81.2 81.7 81.6 81.9 82.5 82.5 83.1 83.1 83.3 83.5 ..
Francija 82.8 82.9 83 82.9 83.8 83.8 84.2 84.4 84.3 84,4 84,4
Nemčija 81.2 81.5 81.3 81.3 81.9 82 82.4 82.7 82.7 82.8 ..
Grčija 80.6 81 81.1 81.2 81.3 81.6 81.9 81.8 82.3 82.7 ..
Madţarska 75.9 76.4 76.7 76.7 76.9 76.9 77.4 77.3 77.8 77.9 ..
Islandija 81.8 82.2 82.5 82.7 82.7 83.1 83 82.9 83 83.3 ..
Irska 79.2 79.9 80.5 80.8 81.3 81.6 82.1 82.1 82.4 82.5 ..
Italija 82.8 83.1 83.2 82.8 83.8 83.6 84.2 84.2 84.5 .. ..
Luxembourg 81.3 80.7 81.5 80.8 82.4 82.3 81.9 82.2 83.1 83.3 ..
Nizozemska 80.5 80.7 80.7 80.9 81.4 81.6 81.9 82.3 82.3 82.7 ..
Norveška 81.5 81.6 81.6 82.1 82.5 82.7 82.9 82.9 83.2 83.2 ..
Poljska 78 78.3 78.7 78.8 79.2 79.4 79.6 79.7 80 80 ..
Portugalska 80.2 80.5 80.6 80.6 81.5 81.3 82.3 82.2 82.4 82.6 ..
Slovaška 77.4 77.7 77.7 77.8 77.8 77.9 78.2 78.1 78.7 78.7 ..
Slovenija 79.1 79.6 79.9 80.7 81.1 81.3 81.9 81.8 82.3 82.3 ..
Španija 82.9 83.2 83.2 83 83.7 83.7 84.4 84.3 84.5 84.9 ..
Švedska 82 82.1 82.1 82.5 82.7 82.8 82.9 83 83.2 83.4 83.5
Švica 82.8 83.2 83.2 83.2 83.8 84 84.2 84.4 84.6 84.6 ..
Zdruţeno
kraljestvo
80.3 80.5 80.6 80.5 81.2 81.3 81.7 81.8 81.9 82.5 ..
Vir: OECD Health Data 2011, OECD StatExtracts.
Vpliv ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja bi lahko imel vpliv tudi na vzdrţnost
javnih financ (dvome glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izraţajo
predvsem izvajalci). Zaradi moţnih negativnih posledic se je reforme sistema
zdravstvenega zavarovanja potrebno lotiti premišljeno. Pri tem tudi ne gre prezreti
vprašanj, kako na primer breme vse večjih izdatkov za zdravstveno varstvo čim bolj
enakomerno in pravično porazdeliti med zavarovance. Tako je na primer tudi potrebno
razjasniti, kje je meja med javnim in zasebnim, opredeliti je potrebno odgovornost
posameznika za lastno zdravje, določiti načine učinkovitega spodbujanja zdravstvene
preventive ipd. (MZ, priprava Strategija razvoja Slovenije 2013-2020, 2011). Po podatkih
ZZZS je Slovenija v letu 2010 za zdravstvo namenila 3.220,7 milijone EUR, kar je v deleţu
BDP 9 %. Po zadnjih primerljivih podatkih iz leta 2008 se Slovenija v primerjavi z drugimi
evropskimi drţavami po deleţu izdatkov v BDP uvršča ravno v evropsko povprečje (Vir:
Ministrstvo za zdravje, 2011). Se pa pojavlja vprašanje, kako se v resnici v sistemu
zdravstvenega varstva porabijo vsa ta sredstva Glede na oceno učinkovitosti javnega
financiranja je Slovenija uvrščena na 18. mesto. Na problem relativno nizke učinkovitosti
javne porabe na področju zdravstvenega varstva sta Slovenijo opozorili tudi ţe OECD in
Evropska komisija (poročilo: Nacionalni reformni program Slovenije za leto 2011).
58