zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Do leta 2004 se je tako v 27 drţavah članicah EU število postelj, v ABO na tisoč
prebivalcev, v povprečju zniţalo za tretjino, z 6,0 na 4,1 (Nemčija ima najvišjo zmogljivost
ABO, 6,4/1000 v letu 2004). V tem obdobju se je zniţala tudi povprečna leţalna doba v
ABO za skoraj polovico, z 11,1 na 6,8 dni. Pri nas racionalizacija še vedno ni zaključena,
saj si v bolnišnicah glede na izjave pristojnih še vedno prizadevajo zniţati povprečno
leţalno dobo. Kazalnik je torej postelja, ki določa samo hospitalizacijsko zmogljivost (ABO
čez noč). V tem primeru ne gre za prikaz tehnične in kadrovske zmogljivosti oziroma
kadrovske usposobljenosti (Garel, 2010, str. 72).
Stroški se po posameznih bolnišnicah razlikujejo, čeprav gre za zdravstveno obravnavo
enakih bolnikov. Razlike se pojavljajo zaradi različnosti izvajalcev (velikost bolnišnice,
stroškov dela, statusa bolnišnice) zaradi sistema plačevanja (npr. SPP primera) ter
zdravstvenega stanja bolnika. Čeprav različni pacienti spadajo v isti SPP, njihovo
zdravstveno stanje ni enako, zato so tudi stroški bolnišnice za njihovo oskrbo različni.
Bolnišnica ima niţje stroške z zdravstveno manj zahtevnim pacientom, ki pa podobno kot
zahtevnejši bolnik spada v enak SPP. Bolnišnica si seveda selekcioniranja ne more
privoščiti in na ta način zniţevati stroškov. Stroške lahko razdelimo v dve skupini (Stariha,
2010, str. 87): glede na izvor oziroma glede na prvine poslovnega procesa ter na delitev
stroškov, pomembnih za proces poslovnega odločanja. Stroški glede na prvine poslovnega
procesa so: stroški delovnih sredstev, stroški predmetov dela, stroški dela in stroški
storitev. Delovna sredstva na poslovne učinke postopoma prenašajo svojo nabavno
vrednost, se amortizirajo, zato stroški dela pomenijo pravzaprav stroške amortizacije.
Predmeti dela so prvina poslovnega procesa, ki se v poslovnem procesu porablja, sodeluje
le v enem krogu delovnega procesa, njihovi lastnosti v celoti preidejo na nove učinke -
surovine, material, delo, energija (Turk et al., 2001, str. 23). Potroški delovne sile
nastanejo zaradi sodelovanja ljudi v delovnem procesu (Hočevar, 2007. str. 20), merimo
pa jih s pomočjo delovnega časa, produktivnosti dela, zahtevnostjo dela itd.
Struktura stroškov je v večini slovenskih bolnišnic dokaj podobna. Kot je bilo ţe
ugotovljeno, preteţni del stroškov predstavljajo stroški dela. Glede na zniţevanje
prihodkov mora bolnišnica zniţevati nekatere vrste stroškov, če hoče ohraniti oziroma
doseči pozitivni poslovni izid. Stroški, ki imajo v strukturi majhen deleţ, tudi zelo malo
vplivajo na zniţanje celotnih stroškov. Na stroške bolnišnic vplivajo številni dejavniki, ki jih
je mogoče z optimizacijo procesov primerno zniţati. Področja, na katerih bi bilo mogoče
eventualno razmisliti o stroškovni učinkovitosti, so: osredotočenost na pacienta
(racionalizacija bolnišnične obravnave), racionalizacija – izkoriščenost operacijske dvorane,
optimalna pretočnost oddelka, racionalizacija laboratorijskih raziskav, sistem naročanja
zdravil in materiala, izkoriščenost osnovnih sredstev, evidentiranje opravljenega dela itd.
119