zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
3 ZDRAVSTVENO VARSTVO V SLOVENIJI<br />
H2 – Izdatki za <strong>zdravstveno</strong> <strong>varstvo</strong> na zavezanca v Sloveniji ne dosegajo povprečja EU.<br />
H3 – Sistem zagotavljanja <strong>in</strong> spremljanja celovite kakovosti v slovenskih javnih<br />
zdravstvenih zavodih je na nizkem nivoju.<br />
Javni sistem zdravstvenega varstva <strong>in</strong> zdravstvenega zavarovanja ima v Sloveniji ţe več<br />
kot stoletno tradicijo. Občuten začetek razvoja zdravstvenega varstva v Sloveniji sega v<br />
obdobje Avstroogrske monarhije, ko je bil leta 1888 sprejet zakon o obveznem bolniškem<br />
zavarovanju. Tako je bila ţe leta 1889 v Ljubljani ustanovljena okrajna bolniška blagajna.<br />
Pred drugo vojno je bil zdravstveni sistem v Sloveniji, kar zadeva javnega zdravstva, na<br />
zavidljivi ravni. Vstop slovenskih deţel v Jugoslavijo pa je pomenil stagnacijo sistema<br />
socialnega varstva, predvsem na račun nerazvitosti sistema v ostalem delu takratne<br />
drţavne tvorbe. Za leta po 1945 je značilno plansko, centralistično urejanje sistema<br />
zdravstvenega varstva. V tem času je prišlo do ponovnega poenotenja sistema socialnega<br />
zavarovanja, v petdesetih letih pa so bili sprejeti pomembnejši zakoni s področja<br />
socialnega <strong>in</strong> zdravstvenega varstva. Zakon o zdravstvenem varstvu iz leta 1979<br />
predstavlja določeno prelomnico na tem področju 5 .<br />
Slovenski zdravstveni sistem je temeljil na ideji nacionalnega zdravstvenega varstva,<br />
deloval pa je na pr<strong>in</strong>cipu najširše solidarnosti. Ker je razkorak med neomejenimi pravicami<br />
<strong>in</strong> dejanskimi ekonomskimi zmoţnostmi druţbe povzročal teţave v poslovanju javnih<br />
zdravstvenih zavodov, je bilo uvedeno doplačilo uporabnikov/pacientov k ceni zdravstvenih<br />
storitev (participacija). Skozi čas se je povečeval krog uporabnikov, ki so bili upravičeni do<br />
oprostitve plačevanja participacije, to pa je privedlo do izgube pomena zaračunavanja<br />
tega prispevka (Toth, 1998, str. 50-61). Dokajšnja razdrobljenost zdravstvenega sistema<br />
ter slabi rezultati <strong>poslovanja</strong> zdravstvenih organizacij so privedli do ugotovitve, da brez<br />
dodatnih virov ne bo mogoče ohraniti trenutnega obsega pravic <strong>in</strong> da bo potrebna<br />
reforma sistema zdravstvenega varstva. Leto 1992, ko je bila sprejeta nova zakonodaja s<br />
področja zdravstvenega varstva, predstavlja občutno prelomnico na tem področju.<br />
Zakonsko se je opredelilo <strong>in</strong> uredilo tudi področje izvajanja zasebne zdravstvene<br />
dejavnosti. nadstandardne zdravstvene storitve. Uvedba obveznega zdravstvenega<br />
zavarovanja pomeni za drţavljane dolţnost, da se v skladu z zakonom zavarujejo, medtem<br />
ko prostovoljno <strong>zdravstveno</strong> zavarovanje predstavlja zgolj moţnost, da se uporabnik<br />
zavaruje za doplačilo do polne cene zdravstvenih storitev ali za t.i.<br />
5 Zakon o zdravstvenem varstvu (1979) je urejal uresničevanje svobodne menjave dela med<br />
uporabniki <strong>in</strong> izvajalci zdravstvenih storitev, samoupravno organiziranje v zdravstvu, organizacijo<br />
zdravstva, zagotavljanje pravic v zdravstvenem varstvu, organizacijo zdravstvenih organizacij <strong>in</strong><br />
odločanje o njih ter drugo.<br />
28