zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Merjenje in vrednotenje zmogljivosti ter pretvarjanje strategije v prakso se lahko
učinkovito izvede z metodo uravnoteţenega izkaza (Kaplan, Norton, 2000). Osnovna
značilnost uravnoteţenega sistema kazalnikov je v tem, da ob strokovni uporabi in na
sistematičen način pomaga javni zdravstveni organizaciji povečati verjetnost izpolnitve
zastavljenih strategij. Uporaba sistema pripomore k doseganju usklajenih odločitev
poslovodstva, poenostavi določanje pravih kazalnikov uspešnosti, omogoči prepoznati
neposredno povezavo med aktivnostmi in njihovimi posledicami ter poenostavi
komunikacijo med člani poslovodstva ter poslovodstvom in zaposlenimi.
Bolnišnice se pri ocenjevanju poslovanja praviloma posluţujejo standardnih finančnih
kazalnikov, čeprav bi z uporabo nefinančnih kazalnikov lahko pridobile več informacij.
Skoraj nemogoče je namreč s finančnimi kazalniki relevantno izraziti operativne rezultate
specifične bolnišnične dejavnosti. Večletne raziskave v ameriških bolnišnicah so temu
pritrdile, saj se je pokazalo, da je finančna analiza zanesljiva le in samo ob uporabi
nefinančnih kazalnikov (Watkins, 2003, str. 1). Metoda uravnoteţenega sistema kazalnikov
daje bolnišnici določene prednosti:
1. Sami bolnišnici, pacientom, ustanoviteljem in plačnikom omogoča presojo
kakovosti storitev na podlagi kliničnih rezultatov, zadovoljstva bolnikov ter cen.
2. Na podlagi rezultatov, dobljenih z metodo uravnoteţenega sistema kazalnikov,
lahko bolnišnice oblikujejo trţno strategijo, ki zajema vse vidike uspešnosti.
3. Uravnoteţeni sistem kazalnikov kot orodje strateškega planiranja povezuje
poslanstvo bolnišnice, njene dejavnosti in cilje s specifičnimi kliničnimi in
administrativnimi dejavnostmi in tako zaposlenim omogoča spoznavanje lastne
vloge, kar posledično učinkuje na opravljanje njihovega dela.
2.3.2 URAVNOTEŢENI SISTEM KAZALNIKOV
Ker je postalo jasno, da so obstoječi pristopi k merjenju uspešnosti poslovanja, ki temeljijo
predvsem na tradicionalnih finančnih kazalnikih, preţiveli in delujejo omejevalno na razvoj
organizacij, se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja posebna projektna skupina pod
vodstvom R. Kaplana in D. Nortona lotila razvoja novega modela za merjenje uspešnosti
poslovanja organizacij. Tako je nastal model - uravnoteţeni sistem kazalnikov, ki
predstavlja nov pristop v prikazovanju in proučevanju uspešnosti organizacije na vseh
ravneh odločanja. Uravnoteţeni sistem kazalnikov kot strateški način merjenja uspešnosti
poslovanja organizacije kot celote ohranja tradicionalne finančne kazalnike uspešnosti.
Finančni kazalniki govorijo o preteklih dogodkih, kar pa je za vodenje in oceno poti
današnjih organizacij nezadostno in neprimerno (Kaplan, Norton, str 19, 2000).
Uravnoteţeni sistem kazalnikov dopolnjuje finančne kazalnike (pretekla uspešnost) s
kazalniki pospeševalcev prihodnje uspešnosti, kar pomeni, da merjenje uspešnosti
navezuje na uresničevanje strategije organizacije. Uravnoteţeni sistem kazalnikov je torej
uravnoteţenje finančnih in nefinančnih kazalnikov (Kaplan, Norton, 2000, str. 19).
Najpomembnejša prednost tega modela je, da v enem izkazu uravnoteţeno zdruţuje
strateško pomembne razseţnosti posameznega poslovnega procesa.
17