zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Osnovna postavka SAPP-a je, da so aktivnosti tiste, ki izrabljajo prvine poslovnega
procesa v organizaciji in povzročajo stroške, proizvodi in storitve pa so le porabniki teh
aktivnosti (aktivnosti = osnovni povzročitelji stroškov). (O konceptu SAPP: Tekavčič, Metka,
Obvladovanje stroškov , GV, Ljubljana, 1997)
Koncept SAPP je bil vpeljan tudi v zdravstvene organizacije, kar je pripomoglo k zniţanju
stroškov. V fazi ugotavljanja procesov oziroma aktivnosti, povezanih s posamezno vrsto in
primerom zdravljenja, pogosto namreč odkrijemo aktivnosti, ki ne koristijo v postopku
zdravljenja ali pa se izvajajo na neučinkovit način. Z odpravo vseh nepotrebnih aktivnosti
v poslovanju zdravstvene organizacije in z izvajanjem za poslovanje nujnih dejanj na
učinkovit način, bo to imelo za posledico zniţanje skupnih stroškov zdravljenja.
Nadzor nad stroški v zdravstvu je vse bolj pomemben, saj so danes omejevalni dejavnik v
zdravstvu ravno finančna sredstva (Česen, 1997, str. 142). Primanjkovanje
finančnih
sredstev zahteva skrbno ravnanje, zato je potrebno stroške sistematično kontrolirati.
Zaradi trenda povečevanja izdatkov za zdravstvo je potrebna izvedba analize stroškovne
učinkovitosti. Stroški za zdravstvo so se v prejšnjem stoletju stalno povečevali, v
osemdesetih letih so dosegali deset odstotkov bruto druţbenega proizvoda, zatem se je
rast obsega finančnih sredstev v devetdesetih letih umirila. Kljub temu skupni izdatki za
financiranje zdravstvene dejavnosti še vedno dosegajo velik deleţ bruto druţbenega
proizvoda drţave. Poglavitni razlogi za takšno stanje na področju zdravstva so staranje
prebivalstva, negativno razmerje med delovno aktivnimi in upokojenimi, zmanjšanje
davčnih in drugih javnih prilivov, problematiko sistema plačevanja premij za zdravstveno
zavarovanje in drugo. Baumol 2 v svoji študiji s področja zdravstva iz leta 1993 ugotavlja,
da so stroški za zdravstvo v sodobnem svetu naraščali hitreje kot cene, ne glede na to, ali
je šlo za javno ali zasebno organiziranost zdravstva. Avtor v svoji študiji utemeljuje, da je
poglavitni vzrok temu razmeroma nizka produktivnost dela v zdravstvenih storitvah. V
gospodarskih dejavnostih je produktivnost mogoče izboljšati na več načinov, med drugim
tudi z standardizacijo delovnih procesov. V zdravstvu je to veliko teţje, saj je zdravljenje
individualizirano, tudi v primerih, ko gre za isto bolezen. Za produktivnost dela v zdravstvu
pa velja tudi, da je kakovost storitev povezana z obsegom dela zdravstvenega osebja. Če
zdravnik na primer skrajša čas in obseg dela pri posameznem pacientu, ima lahko to vpliv
na pravilnost postavljene diagnoze in posledično na celotni potek zdravljenja. K bistveno
višji produktivnosti ne pripomore niti sodobna medicinska tehnologija, ker ta predvsem
poveča kakovost zdravstvenih storitev.
1 Koncept sistema stroškov – stroškov po aktivnostih poslovnega procesa (SAPP). Osrednja
sestavina sistema SAPP so posamezne aktivnosti, ki sestavljajo konkretni poslovni proces. Pri tem
je aktivnost opredeljena kot vsako dejanje, ki v procesu ustvarjanja poslovnih učinkov izrablja
prvine poslovnega procesa – delovna sredstva, predmete dela, delo in tuje storitve (Tekavčič, 1997,
str. 95).
2 Baumol William J.: Health Care, Education and Cost Disease: A Looming Crisis for Public Choice.
Public Choice, 77 (1993, 1, str. 17-28).
10