zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Uspešnost poslovanja bolnišnice je mogoče oceniti na podlagi analize meril, ki se nanašajo
na inpute ali outpute poslovnega procesa, pa tudi na podlagi normativno določenih
kazalnikov (na primer SRS, če gre za finančni vidik uspešnosti poslovanja). Javni
zdravstveni zavod lahko uspešnost poslovanja spremlja tudi na podlagi lastnih, specifično
prirejenih metod merjenja uspešnosti poslovanja. Pri tem ne gre niti mimo razumevanja in
same definicije uspešnosti, ko lahko uspešnost z zdravstvenega vidika pomeni doseganje
ciljev zdravstvene politike ali ţelenih izidov zdravstvene oskrbe, ne glede na porabo virov
(Česen, 2003, str. 251). Takšno videnje in razumevanje uspešnosti je preozko in v
današnjem času nikakor ne more zadostiti potrebam bolnišničnega menedţmenta. Analiza
poslovanja javnega zdravstvenega zavoda mora temeljiti predvsem
na kar najširšem
naboru relevantnih podatkov in informacij ter na podlagi primerno izbranih kazalnikov.
5.1.1 VREDNOST ANALIZE POSLOVANJA ZA NADALJNJE IZBOLJŠEVANJE
POSLOVANJA
Da je finančna problematika v zdravstvu prisotna ţe kar precej časa je dejstvo, s katerim
se mora spopadati menedţment javnih zdravstvenih zavodov. Pri tem so menedţerjem v
pomoč različna orodja (finančna analiza, Cost-Benefit, uravnoteţeni sistem kazalnikov) ter
seveda številni kazalniki (standardni računovodski, kazalniki MZ). Kazalniki sluţijo zgolj kot
orodje za identifikacijo problematičnih stanj v poslovnem sistemu (kazalniki ne
predstavljajo rešitev, kaţejo le pot do njih). Tako ekonomske analize predstavljajo
poglavitno vodstveno orodje pri sprejemanju operativnih in strateških poslovnih odločitev.
Glavni namen ekonomske analize (je del celovite analize poslovanja) je podati odgovor,
zakaj se zdravstvena organizacija obnaša tako kot se (Ferjanc, 2006, str. 83).
Menedţment se mora zavedati, da je z analitičnim pristopom k reševanju problemov pot
do učinkovitega in nasploh poslovno uspešnega zdravstvenega sistema veliko laţja in
manj tvegana kot odločanje zgolj na podlagi intuicije ter trenutnih prebliskov. Smiselno bi
bilo, da se menedţment bolnišnice posluţuje sodobnejših metod ugotavljanja uspešnosti
poslovanja, kot je na primer uravnoteţeni sistem kazalnikov (The Balanced Scorecard), ki
vključuje štiri vidike uspešnosti poslovanja, med katerimi so trije nefinančni in eden
finančni. Model zasleduje hotenje, da so nefinančni in finančni kazalniki uravnoteţeni,
izhaja pa iz prepričanja, da finančni kazalniki kljub svoji pomembnosti ne morejo biti
ustrezno vodilo in edini kriterij za odločanje (finančni kazalniki prikazujejo le rezultate
preteklih odločitev). Po prepričanju Kaplana in Nortona je uporaba uravnoteţenega
sistema kazalnikov privedla do nove organizacijske oblike – strateško usmerjene
organizacije (Kaplan, Norton, 2001. str. 9). To je tisto, kar bi menedţment javnega
zdravstvenega zavoda moral spoznati kot priloţnost. Le kot strateško usmerjena
organizacija bo lahko javni zdravstveni zavod izpolnjeval pričakovanja vseh udeleţencev;
to je ustanoviteljev, lastnikov, plačnikov, zaposlenih in končno tudi uporabnikov storitev.
99