zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Z uporabo KP je omogočena boljša sledljivost oskrbe pacienta, kar omogoča boljše
planiranje, upravljanje in vodenje klinično strokovnih elementov, pa tudi administrativnih
elementov zdravstvene organizacije (MZ, internetna stran). KP so lokalno orodje,
prilagojeno značilnostim posamezne zdravstvene organizacije, ki pa lahko pomembno
vpliva na samo kakovost in varnost posamezne zdravstvene storitve.
Ugotovitev: Po zagotovilih pristojnih, ki odločajo o zdravstveni politiki, predvsem pa o
količini zdravstvu namenjenih denarnih sredstev, zniţevanje izdatkov (zmanjševanje
stroškov) za zdravstveno oskrbo naj ne bi vplivalo na kakovost in dostopnost do
zdravstvenih storitev. Teţko je sprejeti njihova zagotovila, da omejevanje finančnih
sredstev ne bi vplivalo na kakovost, varnost ter dostopnost zdravstvenih storitev, ter da
pacienti tega ne bodo občutili. Dejstvo je, da se racionalizacija izvaja predvsem na račun
zmanjševanja finančnih sredstev izvajalcem, ki pa nimajo neomejenih notranjih rezerv. Ko
izvajalci/bolnišnice notranje rezerve izkoristijo, morajo zmanjševati stroške neposredno pri
zdravstveni oskrbi, kar pa seveda vpliva na kakovost in končno tudi na varnost
zdravstvene obravnave.
4.10 ANALIZA CELOVITE KAKOVOSTI
Za potrebne spremembe na področju kakovosti in varnosti v bolnišnici je pomembna
predvsem njena notranja kultura, ki je razumljena kot vrednote, odnosi, zaznavanje,
usposobljenost in vzorci obnašanja, ki določajo zavzetost, stil in strokovnost upravljanja
celovite kakovosti in varnosti. Zavezanost izvajanju celovite kakovosti in varnosti mora biti
filozofija najvišjega in srednjega menedţmenta, ki nezavedno vpliva na delo zaposlenih. V
svetu se izboljševanje kakovosti razvija v zadnjih sto letih, v ta namen pa so tudi ţe
oblikovane metode in orodja. Kljub vsemu je pomanjkljivosti v večini zdravstvenih
sistemov še veliko, pri nas še toliko več, saj smo na tem področju šele na začetku. Pri nas
tako nimamo dokumentirane kakovosti zdravstvene oskrbe za najpomembnejše bolezni, ni
pa niti ocene stroškovne učinkovitosti (praktično ni znano kaj dobimo za javni denar). Ker
nimamo sistematičnega spremljanja izidov zdravljenja, obstajajo veliki odkloni v izidih
zdravljenja, drugih kazalnikih kakovosti in pri procesih.
Osnova za izboljšanje kakovosti in varnosti v sleherni zdravstveni ustanovi je merjenje in
dokumentiranje kakovosti. Skozi večletno strokovno spremljanje problematike kakovosti in
varnosti v zdravstvenih ustanovah je bilo ugotovljeno, da merjenje in spremljanje
kakovosti, povratna informacija, strokovna presoja, samoocenjevanje in akreditacija ter
javna objava kazalnikov kakovosti vodi k izboljševanju zdravstvene oskrbe (MZ, spletna
stran, 2012). V letu 2004 (Robida, 2004) je bil pripravljen dokument, na podlagi katerega
lahko bolnišnice izvajajo samoocenjevanje s pomočjo splošnih standardov kakovosti.
Poslanstvo bolnišnic se odraţa tudi v skrbi za kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki
jo morajo nenehno izboljševati. Da bi lahko bolnišnice svoje poslanstvo izpolnjevale,
morajo svoje delovanje meriti in ga primerjati z vnaprej določenimi standardi.
93