zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Glavnina sredstev, namenjenih zdravstvu v Sloveniji v letu 2011, podobno kot v ostalih
evropskih drţavah, izvira iz javnih sredstev (71,2 % vseh sredstev), kar je nekoliko manj v
primerjavi s preteklimi leti.
3.3 SPREMEMBE ZDRAVSTVENEGA SISTEMA
Finančna kriza je med drugim povzročila tudi padec bruto druţbenega proizvoda (BDP) v
številnih drţavah EU, tako tudi v Sloveniji. Manjši BDP pomeni občutno manj javnih
prihodkov, zato bi bilo temu stanju potrebno čim prej prilagoditi predvsem nivo celotne
javne porabe. Uspešne drţave Evropske unije so potrebne ukrepe za omejevanje javne
porabe sprejele dokaj pravočasno, kar pa za Slovenijo ni mogoče trditi. Primerov
nerazumevanja trenutnega poloţaja na področju javne porabe je v Sloveniji veliko, eden
takšnih je na primer dokument „Nadgradnja zdravstvenega sistema do 2020“, ki ga je
pripravilo Ministrstvo za zdravje. Cilji dokumenta ne sledijo dejanskim gospodarskim
razmeram, saj se na primer predvideva povečanje sredstev za zdravstvo na 10 odstotkov
BDP, povečanje javnih sredstev za najmanj 5 odstotnih točk ter ukinitev dodatnega
zdravstvenega zavarovanja. Mogoče se je strinjati, da je trenutni zdravstveni sistem, ki se
od leta 1992 ni bistveno spremenil, dokaj tog in neprilagodljiv, vprašljiva pa je verjetno
tudi njegova finančna vzdrţnost.
O potrebnih spremembah zdravstvenega sistema se razpravlja praktično ţe od časa
uveljavitve omenjene reforme, do kakšnih večjih sprememb pa še vedno ni prišlo.
Pripravljavci zdravstvene reforme vidijo potrebo po spremembah zdravstvenega sistema
kot nujo, ki se kaţe v spremenjenih druţbenih in ekonomskih okoliščinah sedanjega časa
(Priloga H, str. VIII). Spremembe in nadgradnja zdravstvenega sistema naj bi, glede na
strateški cilj, omogočile vzpostavitev finančno vzdrţnega, proţnega, dostopnega ter
kakovostnega zdravstvenega sistema. Spremembe zdravstvenega sistema naj bi temeljile
na treh temeljnih načelih:
zagotavljanju geografske dostopnosti do zdravstvenih storitev preko
decentralizacije in krepitve regionalizacije ob istočasnem zagotavljanju razvoja
strokovnosti ter prenašanju in povezovanju znanja med ravnmi,
zagotavljanju kakovostne dostopnosti preko zagotavljanja kakovostnih in varnih
zdravstvenih storitev,
zagotavljanju finančne dostopnosti s strateškim zagotavljanjem storitev
posameznim kategorijam prebivalstva preko definiranja košarice zdravstvenih
storitev v skladu z načeli klinične in stroškovne učinkovitosti ter sprememb sistema
zdravstvenega zavarovanja.
Sistem zdravstvenega varstva mora zmanjšati neenakost v zdravju, mora pa biti tudi
konkurenčen in razvojno usmerjen (tudi v luči prostega pretoka pacientov znotraj
Evropske unije).
40