zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

Zdravstvo ustvarja tri kategorije medsebojno odvisnih vrednosti: finančno, vrednost za
bolnike in vrednost za zaposlene. Poslovno vrednost ustvarjajo zdravstvene organizacije
preko bolnikov, ki omogočajo ustvarjati poslovne prihodke. Vrednost za bolnike pa so
klinične ali osebnostne storitve, ki jim jih nudijo zaposleni v zdravstvenih zavodih.
Zdravstvene organizacije morajo pri merjenju oziroma analizi poslovanja poleg finančnih
poročil, poročil kliničnih poti in stroškov upoštevati tudi zbrane podatke, ki obravnavajo
vidik bolnika ter vidik zaposlenih. Poslovodstvo zdravstvene organizacije mora oblikovati
strateške cilje organizacije, ki bodo določali njeno delovanje v prihodnje, ob upoštevanju
meril, ki bodo oblikovana po metodi uravnoteţenega sistema kazalnikov.
V bliţnji preteklosti je bilo ocenjevanje bolnišnic osredotočeno predvsem na merjenje s
finančnimi kazalniki, v zadnjem času pa se uporablja vedno več nefinančnih kazalnikov, ki
lahko velikokrat povedo več kot tradicionalni finančni kazalniki. Študija, ki so jo izvedli v
ZDA na primeru 2000 bolnišnic v obdobju petih let je pokazala, da resnično teţo finančnim
analizam lahko dajo le redna ocenjevanja nefinančnih kazalnikov. To pomeni, da šele
nefinančni kazalniki dajo relevantno sliko oziroma oceno o finančni uspešnosti (Watkins,
2003, str. 1, v Ţličar, 2006, str. 36). Uravnoteţen sistem kazalnikov omogoča bolnišnici –
poleg vsega ostalega – tudi uvajanje, izvajanje in nadgrajevanje procesa sistema celovite
kakovosti. Nedvomno sta kakovost in varnost pacientov med najpomembnejšimi dejavniki
v poslovanju bolnišnice, zato je sistem celovite kakovosti potrebno opredeliti tudi v
strateških ciljih. Namen metode uravnoteţenega sistema kazalnikov ni zgolj ocenjevanje
preteklih dogodkov in stanj, veliko bolj je ta sistem pomemben kot pomoč pri
opredeljevanju poslovne strategije in pri doseganju ciljev.
2.2 IZVEDBA ANALIZE POSLOVANJA V ZDRAVSTVENI USTANOVI
Podobno kot za podjetja, tudi za javne zdravstvene organizacije velja, da je analiza
poslovanja izredno široko in pomembno strokovno področje, ki je neposredno usmerjeno v
izboljšanje poslovanja. Najpomembnejši prispevek analize poslovanja se za posamezno
organizacijo kaţe v pogledu jasnejše vizije, večje osredotočenosti strategije ter v pogledu
izvedbe poslovanja (Bergant, 2003, str. 24). Za nepridobitne organizacije, tako tudi za
javne zdravstvene zavode velja, da določenih kazalcev, ki veljajo v primeru splošne analize
poslovanja, tu ni mogoče upoštevati. Tako se na primer v okviru kazalnikov učinkovitosti
kazalnik dobičkonosnosti ne uporablja, saj so javni zdravstveni zavodi nepridobitne
zdruţbe. Sicer tudi javni zdravstveni zavodi lahko pridobivajo določen obseg prihodkov iz
trţne dejavnosti, vendar je v tem primeru za njih zanimivejša absolutna vrednost
„dobička“. Obseg trajnega kapitala za nepridobitne organizacije namreč ni pomemben.
Kazalnik proizvodnosti oziroma produktivnosti je bolj zanimiv, saj kaţe tehnološko
učinkovitost poslovanja (Kamnar, 2000, str. 143), vendar se v analitiki nepridobitnih
organizacij ne pojavlja s takšno opredelitvijo. Za nepridobitne organizacije se uporablja
pojem učinkovitosti. Tako kot v nepridobitnem sektorju nasploh, je tudi v javnih
zdravstvenih organizacijah teţko vedno opredeliti vloţke in izdatke, pa tudi cilje.
12