zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...

3.2.3 FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA SISTEMA V EU IN SLOVENIJI
Ena od najizrazitejših značilnosti evropskih sistemov zdravstvenega varstva je konstantno
naraščanje stroškov ter zaostajanje pri zagotavljanju potrebnih finančnih virov. Drţave
poskušajo na ravnovesje med odhodki in prihodki v sistemu zdravstvenega varstva vplivati
z različnimi regulatornimi mehanizmi. Za optimizacijo poslovanja si prizadevajo predvsem
po sili razmer, tudi organizacije zdravstvenega varstva (izvajalci), kar pa se praviloma
odraţa na krčenju pravic uporabnikom zdravstvenih storitev. V preteklosti se omejevanju
stroškov v zdravstvenih dejavnostih ni namenjalo posebne pozornosti, saj je bil takratni
sistem vrednot zdravstvenega osebja in sistema nasploh usmerjen predvsem na skrb za
pacienta. Tehnološki in strokovni razvoj na področju zdravstva ter povečanih zahtev
uporabnikov zdravstvenih storitev so poglavitni razlog povečevanja stroškov. V zadnjem
obdobju pa so v ospredju predvsem problemi na javnofinančnem področju, kar se odraţa
na vseh ravneh javne porabe, tudi na področju javnega zdravstva.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva sestavljata zbiranje sredstev in razdeljevanje
oziroma plačevanje storitev izvajalcem. Od organiziranosti sistema zdravstvenega varstva
je odvisna njegova učinkovitost, kvaliteta storitev ter dostopnost do dogovorjenih pravic
(Košir, 2005, str. 460). Da bo sistem deloval stroškovno učinkovito, kvalitetno in v
zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev, je potrebno njegovo delovanje sproti
nadzirati, saj le nadzorovan sistem zagotavlja stabilnost in uravnoteţenost pri doseganju
zastavljenih ciljev (Keber, 2003, str. 89).
V Evropski uniji obstajata praktično dva tipa sistemov zdravstvenega varstva: model
socialnega zdravstvenega zavarovanja ter univerzalni model zdravstvenega varstva.
Modela se razlikujeta med sabo, razlike pa so tudi znotraj posameznega modela. Vsi
sistemi zdravstvenega varstva v EU so oblikovani tako, da se stroški za zdravstveno
oskrbno pravično porazdelijo med prebivalstvo. Zato se večina stroškov za zdravstveno
varstvo drţav EU, ne glede na model, pokriva iz sredstev, ki so pod neposrednim
nadzorom drţave (večji deleţ predstavljajo javna sredstva). Za univerzalni model
zdravstvenega varstva je značilno, da se izdatki financirajo v glavnem iz splošnih davkov,
izvajalci zdravstvenih storitev pa so poplačani na podlagi vnaprej pripravljenega
proračuna. V socialnem modelu zdravstvenega varstva se izdatki financirajo iz prispevkov
(plač), izvajalci pa so poplačani na podlagi primerov. Zdravstveno varstvo v Sloveniji se
financira iz javnih virov sredstev (obvezno zdravstveno zavarovanje, proračun drţave ali
lokalne skupnosti) ter zasebnih virov (prostovoljno zdravstveno zavarovanje, neposredna
plačila prebivalstva) (Keber, 2003, str. 239). V Sloveniji, kar velja tudi za večino evropskih
drţav, se preteţni del sredstev za financiranje zdravstvenega varstva pridobi iz javnih
sredstev. Deleţ javnih sredstev financiranja sistema zdravstvenega varstva kaţe nivo
solidarnosti sistema. Za Slovenijo velja dokaj visoka stopnja solidarnosti, saj je deleţ
javnih sredstev za zdravstvo v letu 2011 predstavljal 9 % BDP (vir: ZZZS, 2011), to pa
Slovenijo glede na deleţ BDP uvršča v evropsko povprečje.
37