zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
zdravstveno varstvo v sloveniji in posebnosti analize poslovanja ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
3.4 STRATEGIJA RAZVOJA ZDRAVSTENEGA SISTEMA<br />
Najnovejšo strategijo razvoja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji opredeljuje<br />
dokument „Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020 – korak naprej“, ki je bil v<br />
mesecu juniju 2011 sprejet s strani praktično ţe omejeno opravilne vlade. Pri pripravi<br />
omenjenega dokumenta je v javni razpravi sodelovalo <strong>in</strong> ga s svojimi pripombami ter<br />
predlogi sooblikovalo 49 sogovornikov, od katerih je bilo 35 <strong>in</strong>stitucionalnih deleţnikov,<br />
društev, zdruţenj ter 14 fizičnih oseb. Kljub dokaj širokemu krogu udeleţencev bo verjetno<br />
v prihodnosti prišlo do sprememb, saj bo odločitev o zdravstveni reformi predvsem <strong>in</strong> zgolj<br />
politična. Do sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu <strong>in</strong> zdravstvenem zavarovanju ter<br />
Zakona o zdravstveni dejavnosti verjetno v prihodnosti ne bo prišlo zgolj pa podlagi<br />
izhodišč omenjenega dokumenta, ampak bo potrebnih še veliko političnih usklajevanj. Po<br />
navedbah D. Marušiča, takratnega m<strong>in</strong>istra za zdravje ter koord<strong>in</strong>atorja pri pripravi<br />
dokumenta, je v dokumentu<br />
posebna pozornost namenjena preventivi <strong>in</strong> promociji<br />
zdravja, podaljšanju ţivljenjske dobe, povečevanju kakovosti ţivljenja, pa tudi razvoju v<br />
zdravstvu (področje razvoja človeških <strong>in</strong> tehnoloških virov ter <strong>in</strong>formatizacije).<br />
Dokument pr<strong>in</strong>aša predloge v zvezi z redef<strong>in</strong>icijo statusa zavarovancev (spremembe<br />
zavarovalnih osnov <strong>in</strong> stopenj ter f<strong>in</strong>anciranje osnovne košarice zdravstvenih pravic),<br />
reorganizacijo Zavoda za <strong>zdravstveno</strong> zavarovanje (aktiven naročnik storitev v javnem<br />
sistemu), natančnejše opredelitve predvidene avtomatizacije javnih zdravstvenih zavodov<br />
ter ločitve javnega <strong>in</strong> zasebnega dela zdravstva (nadzor, zdruţevanje v stanovske<br />
organizacije). Po mnenju D. Marušiča naj bi <strong>analize</strong> vpliva predlaganih rešitev kazale<br />
pozitiven vpliv na javnof<strong>in</strong>ančno vzdrţnost zdravstvenega sistema, na povečanje njegove<br />
uč<strong>in</strong>kovitosti ter na dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev.<br />
Strateški cilj nadgradnje sistema zdravstvenega varstva je „vzpostavitev proţnega<br />
zdravstvenega sistema, ki bo uč<strong>in</strong>kovito zadovoljeval potrebe drţavljank <strong>in</strong> drţavljanov s<br />
kakovostnimi ter varnimi zdravstvenimi storitvami.“<br />
Ključni izzivi za dosego <strong>in</strong> sledenje osnovnim načelom nadgradnje zdravstvenega sistema<br />
kot jih opredeljuje sprejeti dokument nadgradnje zdravstvenega sistema so preventiva <strong>in</strong><br />
promocija zdravja, vzdrţnost sistema zdravstvenega varstva v okviru f<strong>in</strong>ančnih zmoţnosti<br />
ter uč<strong>in</strong>kovito upravljanje z javnimi sredstvi ter ločitev javnega <strong>in</strong> zasebnega (nadzor).<br />
Preventiva <strong>in</strong> promocija zdravja – z uresničevanjem ciljev naj bi zakonodaja sledila<br />
uresničevanju strateških usmeritev na področju dejavnosti javnega zdravja, krepitvi<br />
zdravja ter preprečevanju kroničnih nalezljivih bolezni. Spremembe naj bi se nanašale<br />
predvsem na krepitev javnega zdravja ter na razvoj stroke. Glavni cilji sprememb so<br />
(Nadgradnja, 2011, str. 6): zmanjšanje bremena bolezni z d<strong>in</strong>amično <strong>in</strong> fleksibilno<br />
<strong>zdravstveno</strong> <strong>in</strong>frastrukturo, zmanjšanje bremena zdravstvenih tveganj s sprem<strong>in</strong>janjem<br />
vedenjskih vzorcev, ki pripomorejo k izboljšanju zdravstvenega statusa posameznika ter<br />
uresničevanje politik <strong>in</strong> ukrepov izven zdravstvenega sektorja, ki bodo prispevale tako k<br />
izboljšanju zdravja prebivalstva kot zmanjšanju neenakosti v stopnji zdravja.<br />
41