Preveden delovni zvezek (pdf format)

potencialna energija se preoblikuje v skupno kinetino energijo, koliki del se je spremeni v W k
trans oziroma W k rot , doloa konstanta C. Bolj podrobno:
W k trans / W k skupna = 1/(1+C) in W k rot / W k skupna = C/(1+C).
Po klancu se kotali krogla s premerom 1 m in maso 0.25 kg (položaj je v metrih, as je v
sekundah). Klanec je pod kotom = 20°. Opazuj diagram s potekom gravitacijske potencialne
energije ter vrtilne in translacijske kinetine energije v odvisnosti od asa oziroma položaja.
Zakaj predstavljajo asovni potek energij krivulje, potek energij v odvisnosti od položaja oziroma
odmika pa so ravne rte
Predstavitev 11.4: Vrtilna koliina in površina
Med najbolj udnimi mislimi o kotnem momentu je,
da bi lahko telo, ki se giblje po premi rti, imelo
vrtilno koliino. Vrtilna koliina za delec je podana z
vektorskim produktom L = r × G. Iz tega izhaja, da je
za izraun vrtilne koliine za delec pomembno
izhodiše.
e na sistem ne deluje zunanji navor, je vrtilna
koliina delca konstantna. V naši razpravi je delec prost, torej se vrtilna koliina ohranja. Ali je
kakšen drug nain, da ugotovimo ohranitev vrtilne koliine Lahko. Pomislimo, e delec prekrije
(glede na poljubno izhodiše) enako površino v enakih asovnih razmakih
Ali v naši predstavitvi prekriva delec, ki se giblje po premi rti, enake površine v enakih asovnih
razmikih
Sproži animacijo in opazuj: rna pika se prosto giblje od leve proti desni. Podroja, ki jih prekrije
delec glede na neko fiksno toko (izhodiše), so prikazana z razlinimi barvami. Ali so vsa
podroja enako velika Klikni na vsako podroje in opazuj, kaj se dogaja. Iz matematike vemo,
da je površina trikotnika enaka produktu dolžine stranice in polovine višine na to stranico. Vsa
podroja imajo enako višino in dolžino stranice (= v x *dt).
Opomba: Keplerjev drugi zakon (glej poglavje 12 o podrobnostih o gravitaciji) pravi, da v enakih
asovnih korakih vektor, ki izhaja iz sonca proti nekemu planetu prekrije enaka podroja. Kaj
nam to pove o vrtilni koliini planetov
102