Preveden delovni zvezek (pdf format)

vidi opazovalec v zemeljskem opazovalnem sistemu oranžno kroglico pri -4, kako se s konstantno
hitrostjo 2 m/s giblje v desno. Kaj vidi v tem trenutku opazovalec v drugem opazovalnem
sistemu Kroglico vidi seveda na istem mestu, toda hitrost je drugana. Opazovalec izmeri hitrost
kroglice 3 m/s v desno. Kaj lahko sklepamo To, da se opazovalec v drugem opazovalnem
sistemu glede na zemeljski opazovalni sistem giblje s hitrostjo 1 m/s.
V katero smer Premisli najprej o naslednjem vprašanju. Kaj bi lahko sklepal, e bi opazovalec (v
svojem opazovalnem sistemu) videl, da kroglica miruje Sklepaš lahko, da ima opazovalec isto
hitrost kot kroglica, e ju opazujemo iz zemeljskega opazovalnega sistema. Ko se gibljemo v isto
smer, kot kroglica, se relativna hitrost kroglica zmanjša. e pa se gibljemo v nasprotni smeri, se
relativna hitrost kroglice povea. Opazovalec se torej giblje s hitrostjo 1 m/s v levo glede na
zemeljski opazovalni sistem!
Vsak opazovalni sistem, ki se giblje s konstantno hitrostjo glede na nepospešeni (inercialni)
sistem, je tudi inercialni sistem.
Predstavitev 9.3: Težišni opazovalni sistem
Ali je fizika razlina, e dogodke opazujemo
v razlinih opazovalnih sistemih Gotovo je
res, da lahko izgledajo razlino. Poglejmo si
najprej animacijo trka, kot bi jo videli v
opazovalnem sistemu Zemlje ( oz. v sistemu
z relativno hitrostjo 0 glede na zemeljski
stacionarni opazovalni sistem). Obe krogli,
rdea in modra imata masi enaki 1 kg.
Gibalna koliina in kinetina energija se pri
trku ohranita. Kinetina energija (sistema
obeh krogel) je pred trkom in po njem
enaka = 2 J, gibalna koliina pa G x = 2 kg
m/s. Ponovni zagon.
Spremeni hitrost opazovalnega sistema z 0
na 2 m/s (razdalje so v metrih, as pa v sekundah). Kaj se spremeni Na zaetku rdea krogla
miruje, modra pa se s hitrostjo 2 m/s premika v levo. V prejšnjem primeru z v = 0 m/s, se je
rdea krogla na zaetku gibala v desno, modra pa je mirovala. V novem opazovalnem sistemu je
gibalna koliina sistema obeh krogel drugana. Kinetina energija je ista kot prej. Zopet pa se pri
trku kinetina energija in gibalna koliina ohranita.
Poskusi sedaj z v = -2 m/s. Se enegija in gibalna koliina ohranita eprav sta se vrednosti obeh
koliin spremenili, se pri trku še vedno ohranita.
Oglej si še primer, ko je v = 1 m/s. Kakšna je sedaj gibalna koliina sistema dveh krogel Naš
opazovalni sistem se upravieno imenuje opazovalni sistem z nielno gibalno koliino: gibalna
koliina sistema dveh krogel je namre enaka 0. Takemu opazovalnemu sistemu pravimo tudi
težišni opazovalni sistem. Sistem krogel opazujemo iz njegovega težiša. e gre za dve krogli,
je težiše vedno nekje na daljici, ki povezuje obe telesi. Težiše je vedno bližje težji krogli. V
našem primeru, ko imata obe krogli enako maso, je težiše na razpolovišu daljice, ki ju
povezuje. Ta toka v težišnem opazovalnem sistemu miruje, v drugih opazovalnih sistemih pa
se premika.
90