Preveden delovni zvezek (pdf format)

Predstavitev 8.6: Mikroskopski pogled na trk
V animaciji je rdea žoga z
maso 80 kg z zaetno
kinetino energijo 360 J,
zaprta v škatli s togimi
stenami, ki vsebuje cilinder,
sestavljen iz 80 majhnih
krogel z maso 1 kg (položaj
je podan v metrih, as v
sekundah, energija v grafu
pa v joulih). Žogica tri v
cilinder in ga razbije. Graf
prikazuje kinetino energijo
rdee kroglice. Tabela
prikazuje as, gibalno koliino in kinetino enerijo rdee kroglice. Ponovni zagon.
Namen te animacije je simulirati trk med dvema trdima telesoma, od katerih je eden stacionaren.
Telo, ki miruje, je zbirka manjših teles in aproksimira veje telo. To je le približek, saj naj bi to
telo ostalo skupaj in se naj ne bi razletelo. Kadar preizkušamo trke v laboratoriju, se telesa
ponavadi ne deformirajo tako mono. Vseeno pa se lahko iz te animacije veliko nauimo. Ko
rdea žogica udari ob modro telo, se modro telo deformira in absorbira del kinetine energije ter
gibalne koliine rdee žoge. e bi bilo modro telo resnino trdo, bi se deformirano telo (celotno
telo) premaknilo v desno. Predstavljajmo si povpreno gibanje modrih kroglic, ki sestavljajo
veje trdo telo. Opazimo, da je skupno gibanje teh kroglic v desno. Kam gre vsa zaetna kinetina
energija Gre v kinetino energijo manjših modrih kroglic.
Predstavitev 8.7: Masno središe in težnost
Prva slika prikazuje dve
enaki masi (položaj je
podan v metrih). Središe
mas sistema je prikazano
kot rdea pika, njen položaj
pa je že izraunan. Prenesi zeleno klado na desno. Kaj opaziš glede lokacije središa mas, ko
spremeniš položaj desne klade Ponovni zagon.
Sedaj predpostavi, da imata obe kladi razlini masi, kot prikazuje Animacija 2. Je središe mas v
središu sistema Iz opazovanja lokacije središa izveš, katera klada ima vejo maso. Katera
Kako izraunamo razmerje med maso obeh klad Kadar imamo samo dve telesi, je razmerje
razdalje telesa do središa povezano z razmerjem mas. Torej, e izmerimo razdaljo od vsake
klade do središa mas, lahko izraunamo razmerje mas. Lokacija središa je podana kot X cm =
(x 1 m 1 + x 2 m 2 )/(m 1 + m 2 ) za enodimenzionalni sistem z dvema telesoma.
Podoben koncept uporabimo tudi pri središu težnosti. V bistvu sta oba pojma (središe mas,
središe težnost) velikokrat brez težav zamenljiva. Središe mas je definirano zgoraj; središce
težnosti pa je definirano kot toka v sistemu, kjer deluje težnost. Središce težnosti upošteva
dejstvo, da sta sila težnosti ter zaradi tega tudi pospeševanje zaradi težnosti drugana na razlinih
83