Preveden delovni zvezek (pdf format)

Predstavitev 30.2: Stikala, napetosti, zakljueni tokokrogi
Predstavitev 30.3: Delilniki toka in napetosti
Predstavitev dovoljuje, da nadziramo napetost v
tokokrogu z uporabo stikal (napetost je dana v voltih).
Ponovni zagon.
Z odpiranjem ali zapiranjem stikal lahko izklapljamo ali
vklapljamo posamezne žarnice. (Kakšna je podobnost s
predstavitvijo 30.1) Ko je žarnica 1 temna (stikalo
S1izklopljeno, ostala stikala vklopljena), ni sklenjene
poti, zato ne gori nobena žarnica. Na žarnicah 2 in 3 je
napetost 0 V ter 10 V na stikalu S1. Analogno temu, ko
je žarnica 2 temna (stikalo S2 izklopljeno, ostala stikala
vklopljena), obstaja sklenjen krog do žarnic 1 in 3 (zato
je napetost na vsaki 5 V). Enako velja za žarnico 3, ko je
izklopljeno stikalo S3.
Predstavitev kaže dve razlini konfiguraciji uporov prikljuenih na baterijo (napetost je podana
v voltih, tok v amperih in upornost v ohmih). Ponovni zagon.
Zani z animacijo delilnika napetosti: Shema kaže idealno
baterijo, ki napaja 100 upornik, serijsko vezan na drsni upor
R A . Ko je upornost drsnega upora enaka 100 (vrednost na
vrhu drsnika upora) pride do izenaitve napetosti na obeh
uporih (delinik napetosti). Kaj se zgodi, e poveuješ ali
zmanjšuješ upor R A Tok iz baterije se v tem procesu ravno
tako menja. Vendar vedi, da je vedno enak na obeh uporih.
Razlog za to tii v tem, da tok, ki tee skozi zgornji upor tee
tudi skozi R A .
Sedaj preizkusi animacijo delilnika toka: 100 upor je sedaj
paralelen z R A . Ko je upornost R A enaka 100 (vrednosti
nespremenljivega upora), se tok enakomerno razdeli na dve
veji vezja. Kaj se zgodi, e poveuješ ali zmanjšuješ upor R A
Tok baterije se v tej vezavi ravno tako menja, vendar napetost
ostaja enaka na vseh pararalelno vezanih uporih. e dodamo
tretji upor paralelno v to vezje, se bo tok iz baterije porazdelil
na tri enake dele, pri enaki napetosti na vseh uporih.
235