Preveden delovni zvezek (pdf format)

To se zdi zapleteno, zato se osredotoimo na amplitudo ene toke na x osi, recimo toke x = 0 m
(pozicija dana v metrih in as dan v sekundah). Oglejmo si Animacijo 1, ki predstavlja
potujoi val na vrvi. Zgornji okvirek predstavlja desno-potujoi Gaussov pulz f(x, t), srednji
okvirek g(x, t), levo-potujoi Gaussov pulz in spodnji okvirek predstavlja to, kar dejansko
želimo videti; vsoto f(x, t) in g(x, t). Pri predvajanju animacije se osredotoimo na x = 0 m. Na
koncu (repu) vsakega od valov pri x = 0 m je amplituda enaka ni. Poglej, kaj se zgodi, ko se
vala prekrivata. Oba vala se seštejeta v val, ki smo ga priakovali. Sasoma se vala "razdružita"
in premikata po vzmeti, dokler se spet ne združita.
Kako izgleda vsota v Animaciji 2 pri t = 10 s Oba vala se seštejeta in tu "zlijeta". Sasoma se
vala "ponovno prikažeta" (saj sta prisotna ves as) in premikata vzdolž vzmeti dokler se ponovno
ne "zlijeta" drug v drugega.
Predstavitev 17.4: Vsota potujoih valov
Predstavitev 17.3 podaja vsoto dveh
potujoih pulzov. V tej predstavitvi imamo
vsoto dveh potujoih sinusnih valov. V
Predstavitvi 16.5 in Predstavitvi 16.6 smo
podali periodine funkcije, nam znane iz
Fourierjeve vrste. Ponovni zagon.
Zanimo z Animacijo 1, ki podaja dve potujoi valovanji na vrvi (pozicija je dana v metrih in
as v sekundah). Ko predvajaš animacijo, bodi pozoren na x = 0 m. Ko pride val pri x = 0 m, je
amplituda enaka ni. Poglej, kaj se dogaja, ko se dva vala prekrivata, t 8 s. Združita se v val
tako, kot si priakoval. To pomeni, da imata vala amplitudo z nasprotnim predznakom pri x = 0
m, vsota dveh potujoih valov pri x = 0 m bo zmeraj enaka ni. Toka, ki se nikoli ne premakne,
se imenuje vozel. Takemu valu pravimo stacionarni val. Ta nastane, kadar imamo dva identina
vala, ki potujeta v nasprotni smeri v danem mediju (v našem primeru je medij vrv, toda stojei val
lahko ustvarimo tudi, e je medij zrak).
Kako izgleda vsota valov pri Animaciji 2 za t 8 s Oba vala se seštejeta in izniita pri x = 0
m. Sasoma se vala ponovno pojavita (v resnici sta bila ves as tam) in se premikata vzdolž vrvi,
kot da ne vstopita drug v drugega. e vzamemo, da imata oba vala vedno enako amplitudo pri x
= 0 m, se bo vsota dveh potujoih valov pri x = 0 m vedno spreminjala. To toko imenujemo
anti-vozel. Konni val je še vedno stojei val. To lahko primerjamo z Animacijo 1.
V Animaciji 3 imamo potujoi val, ki zadene steno pri x = 15 m. Val potuje in se zatem odbije
od stene. Z odbitim valovanjem mislimo, da se smer širjenja valovanja spremeni (desno-potujoe
je sedaj levo-potujoe valovanje) in tudi njegova amplituda je negativna glede na to, kar je bila
prej. Torej imamo sedaj desno-potujoi val in levo-potujoi val z vsoto, prikazano z Animacijo 1.
V tej animaciji je bil vozel pri x = 0 m; v Animaciji 3 pa pri x = 15 m.
145