Preveden delovni zvezek (pdf format)
Preveden delovni zvezek (pdf format)
Preveden delovni zvezek (pdf format)
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
g. Imamo šest nainov, kako dobimo svetlo rdei delec na levi in temno rdei delec na<br />
desni, na vsaki strani pa še po dva modra. (klikni in si oglej te naine ). Spet imamo istih<br />
šest nainov, da dobimo temno rdei delec na levi in svetlo rdei na desni.<br />
h. Koliko razlinih razporeditev dobimo tako (s tremi delci na vsaki strani) Ker so vsa ta<br />
stanja enako verjetna, imamo samo 20% verjetnosti, da bodo trije modri delci v desni<br />
posodi.<br />
e dodamo še ve delcev, postaja še manj<br />
verjetno, da bi na eni strani dobili le eno<br />
barvo. S 40 delci, 30 modrimi in 10 rdeimi<br />
je verjetnost le 0.02% verjetnosti, da bo 20<br />
modrih na levi ter 10 rdeih in 10 modrih na<br />
desni. To ni nemogoe, pa pa zelo malo<br />
verjetno. Bolj urejeno stanje (20 modrih na<br />
desni) je statistino manj verjetno od<br />
kakšnega manj urejenega stanja (rdei na obeh straneh membrane, kar je bolj enakomerno<br />
mešanje). Entropija je vezana na število možnih stanj, ki ustrezajo dani razporeditvi (matematino<br />
S = k B lnW, pri emer je S entropija, W je število ekvivalentnih razporeditev ali mikro stanj, k B je<br />
Boltzmannova konstanta).<br />
e se vrnemo na primer s šestimi delci, imamo ve stanj, ki ustrezajo enemu rdeemu delcu v<br />
vsaki posodi, kot pa tistih, ko imamo oba rdea delca na isti strani, zato je stanje s po enim rdeim<br />
delcem na vsaki strani bolj verjetno. Veinoma pa imamo opravka z ve kot šestimi delci<br />
(obiajno okrog Avogadrovega števila), zato je zelo urejeno stanje še manj verjetno. e<br />
povežemo entropijo in verjetnost, dobimo verzijo drugega zakona termodinamike, ki ne<br />
prepoveduje sistemu, da bi bil v zelo urejenem stanju, preprosto pove le, da je to zelo malo<br />
verjetno.<br />
Raziskava 21.3: Entropija, verjetnost in mikro stanja<br />
V animaciji imamo dve posodi, loeni z<br />
"membrano". V zaetku noben delec ne<br />
preka membrane. Rdei in modri delci<br />
so enaki, pobarvani so le zato, da jim<br />
lažje sledimo. Ko se delci enakomerno<br />
porazdelijo po levi posodi, je as, da jim<br />
dovolimo prehod ez membrano.<br />
Dovolimo jim torej prehod ez<br />
membrano. V animaciji bo približno<br />
vsak drugi delec prešel membrano<br />
(enako v obeh smereh). Ko bo na levi in<br />
desni strani približno enako število<br />
delcev, ustavi animacijo in preštej<br />
število rdeih in število modrih delcev<br />
na obeh straneh. Nato nadaljuj<br />
animacijo za nekaj sekund ter spet<br />
preštej rdee in modre delce na obeh<br />
straneh. Ponovni zagon.<br />
181