Preveden delovni zvezek (pdf format)

Predpostavimo idealno tekoino (položaj je podan v milimetrih, tlak v milimetrih živega
srebra). Za razumevanje gibanja lahko uporabimo kontinuitetno enabo in Bernoullijevo enabo:
Kontinuiteta: Sv = konstantna
Bernoulli: p + (1/2) v 2 + gh = konstanta.
Za primer zožitve 2,0 mm:
a. Kolikšna je hitrost telesca pred in po prehodu zožitve
b. Kolikšna je hitrost telesca med prehodom skozi zožitev
Nastavi zožitev na 8,0 mm.
c. Ali se je hitrost telesca pred zožitvijo poveala, pomanjšala ali je ostala nespremenjena
d. Ali je pri zožitvi 8 mm hitrost telesca v zožitvi veja, manjša ali enaka kot pri zožitvi 2
mm
e. Predpostavimo, da je žila in tudi sama zožitev valjaste oblike (Obe imaka krožni presek).
Izmerimo polmer žile in polmer pretone sekcije na mestu zožitve. Preveri kontinuitetno
enabo s primerjavo primerov z 2 oziroma 8 mm zožitvijo.
Sedaj primerjaj primera 2 mm in 8 mm.
f. Kolikšen je tlak v in izven zožitve (Merilnik tlaka je beli kvadratek)
g. Ali se tlak na podroju zožitve zmanjša ali povea
h. Odgovor (g), je za marsikoga presenetljiv, zato ga razložimo: Kakšna je smer pospeška
na mestu prehoda telesca iz širše žile v zoženo podroje
i. Kakšna je tedaj smer sile, ki jo obuti telesce
j. Katero podroje mora imeti veji tlak
k. Napravi enako analizo za telesce, ki zapuša zoženo podroje in se vraa v široki del žile
(naredi skico za prikaz smeri pospeška in sile).
l. Preveri, da Bernoullijeva enaba velja znotraj in izven zožitve pri zgledih z 2 mm in 8
mm (760 Torr = 760 mm živega srebra = 1,01 x 10 5 Pa). Gostota krvi je 1050 kg/m 3 .
Raziskava 15.2: Bernoullijeva enaba
Bernoullijeva enaba opisuje ohranitev energije v
sistemu z idealno tekoino. Predpostavimo idealno
tekoino (položaj je podan v metrih, tlak je dan v
pascalih). Levo spodaj je temnomodro pobarvana
sekcija vode, ki tee v cev, desno zgoraj pa je
ekvivalentna koliina vode, ki tee iz sistema.
Prouili bomo povezavo med Bernoullijevo enabo
in ohranitvijo energije. Ponovni zagon.
Opomba: Tlak je zapisan v eksponentni obliki. Tako
na primer atmosferski tlak 1,01 x 10 5 Pa zapišemo
kot 1,01e+005.
Odvisnost med hitrostjo in dimenzijami vode, ki priteka v primerjavi z vodo, ki izteka doloa
enaba zveznosti (Kar priteka, mora tudi odtekati, v kolikor kje cev ne puša!): Sv = konstanta,
129