Preveden delovni zvezek (pdf format)

Kaj se zgodi, e
• delcu poveamo naboj,
• poveamo ali zmanjšamo zaetno hitrost delca,
• spremenimo predznak elektrinega polja.
Ali lahko z naelektrenim delcem zadenete želeni cilj Kaj se zgodi, e nenaelektren delec
izstrelimo v podroje z elektrinim poljem Te preproste zamisli, predstavljene s to animacijo, so
vodile k rezlinim uporabam.
Ali si se kdaj spraševal, kako deluje zaslon tvojega raunalnika ali televizorja (ne mislimo na tiste
z LCD ali plazma zaslonom) Sliko, ki jo vidimo, tvori katodna cev (cathode ray tube, CRT).
Katodna cev ima žareo nitko, podobno kot v žarnicah, iz katere se sprošajo elektroni, ki jih
pospešimo, da potujejo z veliko hitrostjo. Elektroni potujejo skozi podroje s konstantnim
elektrinim poljem. To polje vpliva na elektrone, ki se uklonijo v odvisnosti od jakosti
elektrinega polja in njihove hitrosti pri vstopu v polje. S krmiljenjem bodisi jakosti elektrinega
polja bodisi zaetne hitrosti elektronov lahko vplivamo na to, kje bodo elektroni zadeli zaslon. Pri
katodnih ceveh govorimo o toku ali snopu elektronov, ki zadevajo zaslon, premazan s fosforno
snovjo, ki ob tku elektronov vanjo, na danem mestu zasveti. Ker vse poteka zelo hitro, imamo
obutek, praktino soasnega prikaza slike na zaslonu. Aplet prikazuje elektrone, ki se ukrivljajo
navzdol ali navzgor. Potrebovali bi dve dodatni ploši za krmiljenje uklona elektronov v levo ali
desno. Veina novih katodnih cevi sicer uporablja magnetna polja za krmiljenje elektronov,
vendar je osnovna zamisel enaka. Ker je lokacija trka elektrona z zaslonom direktno odvisna od
jakosti elektrinega polja, lahko katodno cev uporabljamo tudi za merjenje elektrinega polja.
Osciloskopi uporabljajo ta koncept za merjenje napetosti (z merjenjem tvorjenega elektrinega
polja) in na zaslonu prikazujejo asovno odvisne diagrame.
Ena od tehnologij raunalniških tiskalnikov temelji na brizganju rnila (ink-jet). Kapljice rnila,
ki jih takšni tiskalniki brizgajo, so zelo majhne, manjše od debeline loveškega lasu. Pred
brizgom so kaplice naelektrene, nato pa potujejo skozi elektrino polje. Lokacija, kjer kapljica
pade na papir, je odvisna od naelektritve kapljice. Isto osnovno zamisel najdemo tudi pri starejših
raunalniških zaslonih in pri veini televizorjev.
Raziskava 23.1: Polja in preskusni naboji
e lahko interakcije med naelektrenimi delci opišemo s silami
med njimi in, e velja zveza med elektrinim poljem in
elektrinimi silami, zakaj bi sploh govorili o elektrinih poljih
To bomo obravnavali v naslednji raziskavi.
Animacija kaže pozitiven naboj velikosti 4 C, postavljen na (0
m, 0 m), in preskusni naboj velikosti 1 C, postavljen na (1 m, 1
m). Ob preskusnem naboju je izpisana njegova oddaljenost od
naboja, iz enaboja pa kaže pušica, ki predstavlja silo na
preskusni naboj (položaj je v metrih, naboj je podan v
coulombih). Z drsnikom lahko spreminjamo velikost
preskusnega naboja. Ponovni zagon.
193