Preveden delovni zvezek (pdf format)

delci. Preteklo je nadaljnih 24 let, preden je Robert A. Millikan lahko loil uinek naboja od
mase.
Predstavitev 22.3: Monopol, Dipol, Kvadropol
Coulombov zakon napoveduje da privlana (ali
odbojna) sila pada v razmerju 1/r 2 , medtem ko
naraša razdalja med dvema nabojema. Vendar v
naravi redko sreamo tokaste naboje. Molekule,
na primer vsebujejo pozitivne in negativne
naboje, ki jih vežejo sile, ki jih lahko razlagamo
le s kvantno mehaniko. Prisotne so tudi
elektrine sile, eprav so pozitivni in negativni
naboji vezani. Razvijamo lahko uporabne zakone
o silah, ki obravnavajo približke splošnih
porazdelitev nabojev. Ponovni zagon.
Ta predstavitev nam omogoa študij sile med
gibljivim preskusnim delcem in usmeritvami
enega, dveh ali štirih fiksnih delcev. Sila med
preskusnim nabojem in fiksnim tokastim
nabojem, ki mu pravimo tudi monopol, sledi
Coulombovemu zakonu o sili. Sistemu, ki ga predstavljata dva bližnja delca nasprotne polaritete,
pravimo dipol. Dva dipola v neposredni bližini tvorita kvadropol. Kaj lahko reemo o razlikah v
diagramih odvisnosti sile od razdalje za te tri primere Ali kaže kakšen od teh diagramov, da pada
sila z razdaljo v druganem razmerju, kot je 1/r 2 e je tako, zakaj ni to v nasprotju s
Coulombovim zakonom Zakaj pada sila hitreje, e dodamo ve nabojev
Ko seštevamo sile, povzroene z ve nabojii, je lahko skupna sila, ki jo povzroajo drugi delci,
razlina od 1/r 2 odvisno od usmeritve, velikosti in predznaka nabojev. Za dipol velja, da razdalja
med pozitivnim nabojem in preskusnim nabojem praktino enaka razdalji med negativnim
nabojem (dipola) in preskusnim nabojem. e bi bila ta razdalja povsem enaka, bi se oba naboja
dipola prekrivala in bi bila skupna sila na preskusni delec enaka ni. Vendar ti razdalji nista
povsem enaki. Ko seštevamo te sile, dobimo za dipol skupno silo, ki je sorazmerna 1/r 3 , pri
kvadropolu pa bi dobili razmerje 1/r 4 .
Ko dobiš primeren diagram, lahko z desnim klikom dobiš njegovo kopijo, da ga primerjaš z
drugimi animacijami.
Predstavitev 22.4: Naelektritev teles in statino lepljenje
S sledeimi animacijami lahko z naelektrenimi
delci (rdei = pozitivni, modri = negativni)
modeliramo naelektreno snov. Pušice kažejo sile
med delci. Ponovni zagon.
Imamo ve nainov, kako naelektrimo telesa.
Znano je, kaj se zgodi, e drgnemo balon ob
pulover. Zaradi drgnenja se balon negativno
186